V Sloveniji obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša limska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Pri gibanju v naravi bodimo previdni, saj se s toplejšim vremenom začne tudi dejavnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.
V Sloveniji je največja pojavnost okuženih klopov z virusom meningoencefalitisa v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem. Visoko stopnjo okuženosti pa po besedah Martine Mlaker, dr. med., spec. pediatrije, iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona opažajo tudi v Pomurju. Zato zdravnica pediatrinja priporoča cepljenje, tudi otrok, ti se lahko cepijo že pri enem letu starosti. Prija jim namreč primerno vlažno in toplo okolje. »Zato so okužbam, ki jih prenašajo klopi, še posebej izpostavljeni majhni otroci, saj se na višini do enega metra zadržuje največ klopov. Na tej višini imajo otroci odkrite dele telesa (obraz, vrat).« Kakšne pa so izkušnje s cepljenjem otrok proti klopnemu meningoencefalitisu pri njih? »Starše enoletnih otrok v posvetovalnici informiramo o cepljenju, marsikateri pa povprašajo tudi sami.
Po grobih ocenah se od 40 do 60 % staršev odloči za cepljenje otroka, čeprav je cepljenje samoplačniško,« pove dr. Mlaker in izpostavlja pomembno novost v letošnjem letu: cepljenje s tremi odmerki se na stroške zdravstvenega zavarovanja lahko opravi pri otrocih, starih tri leta (rojeni leta 2016), in pri odraslih, rojenih leta 1970.
Dr. Martina Mlaker pove, da sta z medicinsko sestro pregledali dokumentacijo otrok letnika 2016, ki bi letos lahko bili cepljeni v okviru programa cepljenja na stroške ZZZS. V njihovem zdravstvenem domu delajo tri pediatrinje in pokrivajo območje občin Radenci, Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici. S tremi dozami proti klopnemu meningitisu je cepljenih 33 % otrok te generacije, v ambulanti dr. Mlakerjeve pa 50 %.
Borelioza ima več obrazov
Limsko boreliozo
povzročajo bakterije, imenovane borelije. Zaradi zelo raznolikega poteka jo imenujemo »velika posnemovalka«. Glede na čas, ko se pojavijo simptomi, jo razdelimo na zgodnje in pozno bolezensko obdobje. Zgodnje obdobje razdelimo še na lokalizirano in razsejano. »Lokalizirano zgodnje obdobje se kaže v dveh pojavnih oblikah na koži: najbolj znana in najpogostejša je migrirajoči eritem, druga oblika je borelijski limfocitom. Pojavita se nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa, najpogosteje v 10 do 14 dneh.
Migrirajoči eritem je okrogla ali ovalna, ostro omejena rdeče obarvana sprememba na mestu vboda klopa, velika pet ali več centimetrov. Je na ravni kože in v manj kot polovici primerov srbi ali peče. Sprememba se začne širiti in lahko ostane enakomerno rdeča, največkrat pa v sredini bledi in nastane značilen rdečkast kolobar, ki lahko zajame večje površine kože. Takrat so spremembe vidne le še kot rdeče do bledo rdeče ukrivljene linije, ki jih ljudje včasih tudi spregledajo,« pojasnjuje dr. Mlaker in dodaja, da je kolobarjev je lahko tudi več. »To ne pomeni, da so nastali kot posledica vbodov več klopov, pač pa gre za zgodnjo diseminirano (razsejano) obliko bolezni, ko bakterije vdrejo v kri in se razširijo po telesu. Kožne spremembe lahko spremljajo slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih in utrujenost.«
Borelijski limfocitom
je redkejša pojavna oblika zgodnje borelijske lokalizirane okužbe, ki se pojavi v bližini vboda klopa kot modrikasto-rdeča zatrdlina velikosti češnje, pri otrocih pogosteje na ušesni mečici in mošnji, pri odraslih na prsni bradavici. Nezdravljene kožne spremembe trajajo nekaj tednov do nekaj mesecev in izginejo tudi brez antibiotične terapije.
V nekaj tednih do nekaj mesecev po okužbi se pojavijo znaki in simptomi zgodnje diseminirane okužbe s prizadetostjo živčevja, srca in sklepov.
Pri otrocih
Zgodnja oblika prizadetosti živčevja (limska nevroborelioza), ki se kaže kot vnetje možganskih ovojnic (meningitis) s prizadetostjo možganskih živcev ali brez nje, je pri otrocih najpogostejša oblika borelioze, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici. Meningitis se ne kaže nujno z otrdelim tilnikom, bolniki pa tožijo o glavobolu, utrujenosti, slabem počutju. Glavobol ima jasen začetek – bolnik lahko natančno pove, kdaj se je bolečina pojavila. Starše šolskih otrok na bolezen opozori dejstvo, da je otrok v šoli utrujen, slabše sodeluje pri pouku in, kar je nenavadno, otrok, ki že dolgo ni legel k popoldanskemu počitku, tega ponovno potrebuje. Pogosto je prizadet obrazni živec: zboleli ne more popolnoma zapreti ust, zažvižgati, ne more nagubati čela, prizadeta polovica obraza je povešena. Lahko sta prizadeta tudi očesni in slušni živec.
Pri odraslih
Pri odraslih je najznačilnejša prizadetost možganov ter senzoričnih in motoričnih korenin hrbtenjače. Ti bolniki navajajo hude bolečine in utrujenost, bolečine v sklepih. Bolezen se lahko kaže še s prizadetostjo posameznega ali več živcev, redkeje kot prizadetost možganov (encefalitis) in hrbtenjače (mielitis). Bolniki so lahko vznemirjeni, nepotrpežljivi, muči jih nespečnost, prisotne so lahko lažje duševne motnje. Težave zaradi zgodnje diseminirane oblike borelioze trajajo nekaj tednov do več mesecev, zatem se zmanjšajo, lahko pa tudi v celoti izzvenijo.
Zdravljenje borelioze
Boreliozo zdravijo z antibiotiki, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni. Če gre za zgodnje oblike oziroma posamezne izpuščaje na koži, zadošča zdravljenje pri osebnem zdravniku. Če gre za razsejano obliko borelioze ali za pozno obliko borelioze, je treba antibiotike dajati intravenozno. Žal določene posledice, kot pove dr. Mlaker, kljub zdravljenju lahko ostanejo.
Če zgodnjih oblik borelioze ne zdravimo, se po nekaj mesecih oziroma letih razvijejo kasne oblike borelioze, ki so trajne. Dr. Mlaker: »Prizadetost živčnega sistema je zelo moteča in onemogoča normalno življenje. Kaže se kot napredujoče vnetje možganov in hrbtenjače, multipli sklerozi podobna bolezen: bolnik težko hodi, pri hoji je negotov, pojavita se tresenje rok, mišična oslabelost. Razvije se lahko slika psihiatrične bolezni. Tudi tanjšanje kože zaradi kroničnega atrofičnega akrodermatitisa ter prizadetost srca sta pogostejša pri odraslih bolnikih z nezdravljeno boreliozo. Najpogostejša pozna oblika borelioze, zlasti pri otrocih, je vnetje sklepov, največkrat kolenskega sklepa, lahko tudi skočnega, kolčnega ali komolčnega sklepa. Simptomi se v nekem obdobju lahko pomirijo, a se čez čas ponovno pokažejo.
Preventiva
Proti boreliozi cepiva ni. Edino, kar lahko preventivno naredimo, je to, da se po prihodu domov dobro pregledamo in odstranimo morebitne klope, še pred odhodom v naravo pa se primerno oblečemo: dolge, svetle hlače, zataknjene za nogavice, in po možnosti tudi dolgi rokavi. Pri zadrževanju v naravi lahko uporabljamo tudi repelente kot zaščito. Pomembna je tudi pravočasna in pravilna odstranitev klopa, če se je že prisesal na kožo.
Kako pravilno odstranimo klopa? Martina Mlaker: »Za preprečevanje okužbe z borelijo je treba klopa odstraniti čim prej. Borelija namreč živi v prebavnem traktu klopa in zato ta borelij v naš organizem ne izloči takoj, ampak z določenim časovnim zamikom. Odstraniti ga je treba v štiriindvajsetih urah. Pri odstranjevanju ne uporabljamo olja, petroleja, alkohola, klopa ne vrtimo. Pri tem bi namreč klop izločil vsebino črevesja. Zato ga primemo s pinceto ali med palcem in kazalcem z nohti čim bližje koži in ga počasi izvlečemo. Klop je prisesan z rilčkom, ki je nazobčan in se lahko zatakne in odtrga. Ob počasnem izvleku se klop spusti in ga izvlečemo brez težav.«
Okužba največkrat brez simptomov
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki poteka dvofazno. Pri 70 % okuženih poteka bolezen brez simptomov, le pri 30 % okuženih se po sedmih do štirinajstih dneh po vbodu klopa prične kot gripi podobna bolezen s povišano telesno temperaturo in bolečinami v okončinah. Nevrološka bolezen z vnetjem možganskim ovojnic, možganov in hrbtenjače izbruhne pri dveh tretjinah zbolelih po enotedenskem obdobju brez simptomov. Pri bolniku se pojavijo povišana telesna temperatura, bruhanje, tilnik otrdi, pojavijo se tudi določene nevrološke motnje ali izpadi: motnje hoje, ohromitve, motnje ravnotežja, tresenje udov, lahko pa se bolezen stopnjuje do epileptičnih napadov, kome in smrti. Mlajši kot je bolnik, blažje po navadi poteka bolezen, vendar po besedah dr. Mlakerjeve ni zagotovila, da bolezen pri otroku vedno poteka v blažji obliki. »Tudi pri otrocih lahko pride do ohromitev, motenj zavesti, tresenja udov ali motenj ravnotežja
Če gre za akutno sliko klopnega meningoencefalitisa s trdim tilnikom, povišano telesno temperaturo, bruhanjem, je otrok sprejet v bolnišnico, kjer lahko z usmerjenimi preiskavami dokažejo svežo okužbo. Blažje nevrološke motnje ne moremo zlahka pripisati okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa, saj se lahko pojavljajo iz drugih razlogov.
Zdravljenje je le simptomatsko
Zdravljenje klopnega meningoencefalitisa je le simptomatsko, specifičnega zdravila ni. Če gre za motnje zavesti, težave pri dihanju, epileptične napade, je potrebno tudi zdravljenje v enotah intenzivne terapije. Kot pove Martina Mlaker, se lahko pozdravi brez posledic, lahko pa ostanejo določene posledice, tudi hujše, kot so motnje hoje, ravnotežja in druge gibalne prizadetosti ter glavoboli. Tudi pri otrocih so lahko po preboleli bolezni zapleti izjemoma hujši, vendar po besedah dr. Mlakerjeve največkrat ostajajo blažje nevrološke motnje, kot so motnje obnašanja, glavoboli, motnje spomina, utrujenost, razdražljivost, motnje koncentracije, občutljivost na svetlobo in slabost. Vse to pa seveda močno okrni otrokovo funkcioniranje.«
Izvor okužbe je lahko tudi nepasterizirano mleko, predvsem kozje. Pri okužbi preko mleka je verjetnost, da bo prišlo do simptomov, večja kakor pri okužbi preko vboda klopa. Z virusom klopnega meningoencefalitisa se namreč lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.
Cepljenje
Glede na resnost bolezni in to, da živimo v območju, kjer je razširjenost okuženih klopov velika, je seveda nadvse modro, da se cepimo. Še posebno zato, ker cepljenje daje učinkovito zaščito – kar 90-odstotno.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Cepimo se lahko vse leto. Dobro je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Če je bil nekdo že osnovno cepljen, potem pa več let ne, je dovolj, da dobi poživitveni odmerek. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ (kontakti ambulant so dostopni na http://www.nijz.si/sl/ambulante) in pri izbranih zdravnikih.
Druge bolezni, ki jih prenašajo klopi
Manj znane bolezni, ki jih prenašajo klopi, so rikecioze, to so mrzlice, ki jih povzročajo rikecije. Kažejo se s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah, z lokalizirano spremembo na mestu vboda klopa ali brez nje. Bolezen se pokaže povprečno v enem tednu po ugrizu klopa. Najhujša izmed teh bolezni je mrzlica Skalnega gorovja, ki jo prenašajo klopi v ZDA, najpogosteje za njo zbolijo otroci, mlajši od 10 let. Prizadene različne organe (srce, pljuča, ledvice, osrednje živčevje). Pogosti so zapleti, lahko se konča smrtno. Blažji po poteku sta sredozemska mrzlica in afriška klopna mrzlica. Zdravljenje je potrebno začeti čim prej. Žal cepiva ni, preventivni ukrepi so enaki kot pri drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi.
Klopi prenašajo tudi erlihije in anaplazme. Te okužijo bele krvničke, ki posledično propadejo. Bolezen poteka s povišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobolom in hudimi bolečinami v mišicah in sklepih. Potek je lahko blag ali pa so hudo prizadeti različni organi, lahko se konča smrtno. Zbolevajo predvsem odrasli, moški pogosteje kot ženske. Cepiva ni. Večina bolnikov spontano ozdravi, hujše oblike se zdravijo z antibiotiki.
ABC
A Okužbam, ki jih prenašajo klopi, so še posebej izpostavljeni majhni otroci.
B Na stroške zdravstvenega zavarovanja se letos lahko cepijo otroci, stari tri leta, in odrasli, stari 49 let.
C Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužimo tudi s pitjem nepasteriziranega mleka.
