Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Pred kratkim je Zdravniška zbornica Slovenije organizirala javni spletni posvet, na katerem so sodelovali vrhunski strokovnjaki za covid-19 – zdravniki specialisti infektologi in klinični mikrobiologi: prof. dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Janez Tomažič ter prim. doc. dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Odgovarjali so na tista najpogostejša vprašanja javnosti, ki v marsikom izmed nas porajajo dvome, ali se cepiti ali ne.

Avtorica: Alja Možej

Zakaj se pravzaprav cepiti?

Dr. Ihan je poudaril, da je cepljenje zelo stara in preizkušena tehnika. »S cepljenjem je pričel Jenner leta 1796, Pasteur leta 1881. Od takrat težko govorimo, da o cepljenju malo vemo. Danes vemo, da si s cepljenjem v telesu preventivno razmnožimo spominske imunske celice – limfocite –, preden prebolimo bolezen in si tako prihranimo prvo prebolevanje okužbe ter pridobimo imunsko zaščito, kot bi jo nam sicer pustila bolezen, a brez težav, tveganj in posledic, ki jih bolezen prinaša. Zaradi tega se odločamo za cepljenje, ker je mnogo bolj tvegano zboleti za nalezljivo boleznijo, kot pa je tvegati zaplete po cepljenju.«

Nadalje je dr. Ihan razložil, da zdaj že vemo, da je pri covidu-19 zelo pomembna časovna komponenta. Ta odločilno vpliva na lažji ali težji potek bolezni. Študije so namreč pokazale, da zelo odziven imunski sistem, sploh pri mlajših ljudeh, ki se odzove s tvorbo nevtralizacijskih teles prej kot v 14 dneh, povzroči, da človek ne zboli težko oz. bolezen preboli kot neko blažjo gripo. Medtem ko manj odziven imunski sistem, značilen za biološko »starejše«, to časovno bitko z virusom lahko izgubi, kar je potem zelo usodno za razplet bolezni. »S cepljenjem pa lahko naredimo odločilno razliko v tej časovni tekmi, kajti cepimo pred boleznijo. Kar pomeni, da cepljenje omogoči tudi starejšim ljudem ali ljudem z okvarjenim imunskim sistemom, da se ta pravočasno pripravi, preden se začne bolezen.«

Katera so najbolj razširjena cepiva v svetu in pri nas?

Najbolj razširjeno cepivo v svetu je cepivo proizvajalca Astra Zeneca (uporablja ga 164 držav), v Evropi pa je to nekoliko drugače, saj imamo tu več cepiva podjetja Pfizer-BioNTech, tega globalno gledano uporablja 60 držav, je pojasnila dr. Beovićeva. Med sedem najbolj uporabljanih cepiv v svetu nadalje sodijo še cepivo proizvajalca Moderna, podjetja Janssen in Johnson & Johnson, cepivo Sputnik V proizvajalca Gamaleya in pa cepivi proizvajalcev Sinovac ter Sinopharm.

V Sloveniji imajo trenutno dovoljenje za promet štiri cepiva, dve sta vektorski (cepivi proizvajalcev Astra Zenece in Jansenna in Johnson & Johnsona), dve pa cepivi mRNA (cepivi podjetij Pfizer BioNTech ter Moderne).

Cepivo Pfizerja BioNTecha je trenutno odobreno v Švici, Braziliji in Saudski Arabiji, v EU in ZDA pa je pogojno odobreno. Cepivo Moderne je odobreno v Švici, pogojno odobreno je v EU in ZDA. Cepivo Astra Zenece je odobreno v Kanadi in pogojno odobreno v EU (brez Danske) in ZDA, cepivo proizvajalca Janssen in Johnson & Johnson pa je pogojno odobreno v ZDA in EU (brez Danske).

 

Preberite tudi prispevek: Pod lupo: cepiva proti covid – 19 – ABCzdravja

 

Kaj pravzaprav pomeni to, da je cepivo pogojno odobreno?

Evropska agencija za zdravila pogojno dovoljenje za prodajo definira kot pragmatičen način hitre odobritve zdravila, ki ga ljudje nujno potrebujejo. Čeprav gre za zgodnjo odobritev, mora zdravilo zadostiti vsem strogim merilom varnosti, učinkovitosti in kakovosti in proizvajalec mora te podatke še dopolnjevati. Ta način zagotavlja v vsaki državi neki robusten zakonski okvir, ki zagotavlja izvajanje zavez proizvajalca v obdobju po začetku uporabe zdravila. Zdravilo ni samo dano na trg, pač pa je podjetje zavezano k temu, da bo spremljalo učinkovitost in varnost zdravila.

»V resnici gre torej samo za to, da so tovarne zavezane k temu, da še naprej spremljajo varnost in učinkovitost zdravila,« poudarja Beovićeva. »Če bi bila cepiva dokončno odobrena, po evropski zakonodaji podjetjem tega ne bi bilo treba več početi.«

Kdaj je dosežena kolektivna imunost in zakaj je ta pomembna?

»Veliko vprašanj se poraja na temo, kolikšen delež prebivalstva bi moral biti cepljen, da preprečimo kroženje virusa oz. zagotovimo kolektivno imunost,« začne Beovićeva. »Vedeti moramo, da je kolektivna imunost odvisna od sposobnosti virusa za širjenje oz. t. i. reprodukcijskega števila (R0), ki pove, koliko ljudi okuži ena kužna oseba. Bolj kot je bolezen kužna, več ljudi mora biti cepljenih, da širjenje virusa zaustavimo, ko pa to dosežemo, se epidemija počasi ustavi. Pri R0 = 3, kolikor znaša povprečna vrednost reprodukcijskega števila pri covidu-19, mora biti za doseg čredne imunosti polno cepljenih 66 % ljudi. Zanimiv je še podatek, da če prenos virusa zmanjšujejo ukrepi, ki ta prenos virusa znižujejo na približno 1,5, potem zadošča, da je samo 33 % prebivalcev imunih (cepljenih ali prebolelih). Je pa treba seveda vzdrževati ukrepe. Kar preprosto pomeni, da več kot bo cepljenih, manj bo ukrepov,« je jasna Beovićeva.

Je cepljenje učinkovito?

Kot dokaz, da cepljenje deluje, je dr. Ihan izpostavil Izrael. Tam je precepljenih več kot 80 % prebivalcev, starih nad 60 let – torej najbolj ogroženih. Praksa je pokazala, da se ob tako visoki precepljenosti število starejših v bolnišnicah začne močno krčiti, čeprav so ti bolj nagnjeni k pojavu bolezni. »Praksa torej kaže, da če je precepljenost dobra, potem nimamo zasedenih bolnišnic, kar pomeni, da si epidemijo lahko privoščimo brez ukrepov za zamejevanje virusa.«

Kdaj se pojavijo krvni strdki?

Krvni strdki so zelo redek zaplet, do katerega pride po cepljenju z vektorskimi cepivi, pojasnjuje Tomažič. »Imajo pa ti strdki zaradi cepiv drugačen mehanizem nastanka od običajnih krvnih strdkov. Zato osebe, ki imajo že sicer težave zaradi krvnih strdkov ali prejemajo različna zdravila proti strjevanju krvi ali imajo znižano koncentracijo trombocitov, niso nič bolj nagnjenje k tem težavam kot osebe, ki tovrstnih težav od prej nimajo. Enako velja tudi za ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete.

Mehanizem nastanka krvnih strdkov pri vektorskih cepivih je imunska reakcija – zakaj pride do nje, ne vemo čisto dobro, vemo pa, da je to pogosteje pri ženskah in le redko pri starejših od 55 let. Pri tem pride do zmanjšanja koncentracije krvnih ploščic in do tromboz na neobičajnih mestih – v glavi ali v trebuhu, kjer prizadenejo vene različnih organov. Zato priporočamo osebam, ki imajo hude glavobole, motnje vida ter bolečine v trebuhu, jih sili na bruhanje in težko dihajo – do tovrstnih posledic navadno pride od 5 do 28 dni po cepljenju z vektorskimi cepivi –, da čim prej obiščejo zdravnika. V teh primerih je smrtnost približno 20 %. Če pa reakcijo ugotovimo zgodaj, se da pomagati z določenimi zdravili in tako to smrtnost lahko zmanjšamo.«

 

Preberite tudi prispevek: Venska tromboza ni mačji kašel – ABCzdravja

 

Preverjanje »mitov« o cepljenju

#1 Cepljenje ni učinkovito proti novim različicam virusa – ne drži 

Da ni tako, je razložil dr. Ihan. »Ljudje, ki so cepljeni, razvijejo limfocite T, ti pa omogočajo hitrost imunskega sistema, da se ta hitro odzove na okužbo. In zaradi tega cepljeni – četudi so cepljeni proti vuhanski različici – ob okužbi z novo različico virusa ne zbolijo do te mere, da morajo v bolnišnico. Limfociti torej ščitijo pred hujšim zbolevanjem, ne pa pred okužbo in dejstvom, da bo človek imel neke prehladne znake.«

#2 Če po cepljenju ni stranskih učinkov, cepivo ne deluje – ne drži

»Stranski učinki nimajo povezave z učinkovitostjo cepiva,« pojasnjuje dr. Ihan. So namreč vnetni odziv, ki nima veze s tem, kar mi želimo, da nastane in to so protitelesca. Dejstvo pa je, da je pri cepivu Astre Zenece bolj pogosto, da se po prvem odmerku zgodi vročinska epizoda, pri cepivih mRNK pa po prvem cepljenju ni veliko stranskih učinkov, zato pa navadno po drugem cepljenju sledi vročina.

#Nosečnicam se ni priporočljivo cepiti – ne drži

»Pri nosečih osebah je potek bolezni hujši, to smo že ugotovili tudi na podlagi lastnih izkušenj,« začne dr. Tomažič. »Švedska raziskava je tudi pokazala, da je bila okužba nosečnic povezana z večjim tveganjem za dihalno motnjo dojenčka, prav tako je bila smrtnost dojenčkov višja. Spet neka druga raziskava je potrdila, da je tveganje za smrt pri nosečnicah kar 22-krat večje, kot je tveganje za smrt pri nenosečih ženskah. Nosečnost torej vpliva na hujši potek bolezni. Kar pa se cepiv tiče, morate vedeti, da mrtva cepiva načeloma niso nevarna za nosečnice. Študija, ki je opazovala 35.000 nosečnic, cepljenih s cepivoma Moderne oz. Pfizer BioNTecha, je pokazala, da ni pomembnih neželenih učinkov pri nosečnicah.« Zato stroka cepljenje nosečnicam priporoča, in sicer s cepivi mRNK, dodaja Ihan.

#Cepljenje povzroča neplodnost – ne drži

»Povezava med cepljenjem in neplodnostjo ne obstaja. Gre preprosto za internetni »clickbait« fenomen. Pri tako pomembnih temah, kot so npr. otroci, je dovolj samo nakazati nekaj, pa se to takoj prime, sploh v dobi družbenih medijev,« je jedrnat Ihan.

In naj končamo z besedami dr. Završnika: »Zavedati se moramo, da nihče sam te pandemije ne more prebroditi in zmagati. To lahko storimo samo skupaj in s skupnim delom. Gre za vprašanje solidarnosti, zato pozivam ljudi, naj se ozrejo sami vase, poslušajo stroko in se odločijo za cepljenje. Če pa dvomi ali vprašanja ostajajo, naj nas pokličejo, naj vprašajo, da jim skrbi skušamo razložiti in odložiti.«

 

Celoten posvet si lahko ogledate na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije.

ABC

A Cepljenje je učinkovito tudi proti novim različicam virusa.

B Nosečnicam stroka priporoča cepljenje s cepivi mRNA.

C Stranski učinki nimajo povezave z učinkovitostjo cepiva.

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več