Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Med potovanjem smo izpostavljeni tudi številnim okužbam, ki so v domačem okolju redke ali pa jih sploh ne srečamo. Bolezni na potovanju so lahko zgolj neprijetnost (blaga driska, kratkotrajno bruhanje), lahko pa resno ogrožajo življenje (npr. malarija, hemoragične mrzlice). Čeprav je pogosto učinkovita že preventiva, ni odveč, če vemo, kdaj in kako lahko sebi ali svojemu sopotniku pomagamo sami, kdaj pa bo potreben obisk zdravnika.

Podatki kažejo, da na potovanjih zboli 50–75 % popotnikov. Večina teh težav je nepomembnih, v 5 % pa je potrebna zdravniška pomoč. Najpogostejša bolezen je potovalna driska, katere povzročitelji se prenašajo z okuženo hrano ali vodo. Še posebej pa moramo biti pozorni na nevarne bolezni, ki jih prenašajo komarji, predvsem malarijo in hemoragične mrzlice.

Avtor: Peter Kordiš

 

Potovalna driska

Potovalna driska je daleč najpogostejša zdravstvena težava ljudi, ki potujejo v manj razvite predele sveta, približno tretjina vseh popotnikov v trope trpi zaradi nekajdnevne driske, navadno v prvem tednu po prihodu v tuje kraje. Čeprav je za drisko lahko kriv že spremenjen način prehranjevanja, je vzrok največkrat črevesna okužba. Pred potovalno drisko nismo varni nikjer, najbolj pa moramo biti pazljivi v Afriki, Indiji, Jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki.

Povzročitelji so številni virusi, bakterije in zajedavci, vir okužbe pa najpogosteje hrana: nečiste roke pripravljavca in uživalca hrane ali nečiste površine za pripravo hrane. Voda je redkeje vzrok okužbe, pomembna pa je predvsem v deževni dobi. Prav tako so lahko vir okužbe kocke ledu, saj zamrzovanje ne uniči vseh bakterij v vodi. Tudi če kocke raztopimo v močnih žganih pijačah, število bakterij še vedno zadošča za okužbo.

Prebavne težave se lahko pojavijo nekaj ur do nekaj dni po zaužitju okužene hrane ali vode. Bolezen se navadno začne s slabostjo in z bolečinami v trebuhu, s siljenjem na bruhanje in z bruhanjem. Bolnik večkrat na dan odvaja tekoče blato, nekateri imajo tudi vročino ali trebušne krče. Bolezen traja nekaj dni, redko dlje. Če so simptomi hujši in potek daljši, gre verjetno za katero od težjih obolenj, ki zahtevajo posvet z zdravnikom.

Največja nevarnost potovalne driske je izsušitev (dehidracija), ki lahko privede celo do motenj zavesti, zato moramo poskrbeti za pravočasno nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Najbolj so ogroženi otroci, nosečnice ter starejši in kronični bolniki.

 

Prva pomoč:

  1. Pri driski in bruhanju moramo čim prej nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. Tekočino lahko nadomeščamo s pitjem vode, elektrolite pa z uživanjem juhe ali npr. slanih palčk, krekerjev idr. Še bolj priporočljivo je, če sebi ali sopotniku pripravimo oralno rehidracijsko raztopino.
  2. Ob močnejših simptomih driske si lahko pomagamo s spazmoanalgetiki (loperamid), ki ublažijo simptome in trajanje driske zaradi počasnejšega praznjenja črevesja. V primeru vročine ali krvi v blatu loperamida ne smemo zaužiti, saj lahko poslabša bolezen!
  3. Pregled pri zdravniku je potreben, če imamo vročino, krvavo blato ali smo zmedeni. Prav tako poiščimo pomoč, če bolezen traja več kot 72 ur.
  4. Uporabo medicinskega oglja pri zdravljenju akutnih drisk odsvetujemo, saj je slabo učinkovita.
  5. Posebne omejitve pri hrani niso potrebne, odsvetujemo pa mleko in mlečne izdelke, napitke s kofeinom in alkohol.
  6. Če opazimo simptome, značilne za eno izmed hujših obolenj, obiščimo zdravnika. Pozorni bodimo na porumenelost beločnic in kože (zlatenica pri hepatitisu A), hitro izgubljanje tekočine z vdrtimi očmi ter suho in hladno kožo (kolera) ali izpuščaj po koži in kašelj (tifus).

Preprečevanje:

  • Z milom in vodo si večkrat temeljito umijmo roke, še posebej pred jedjo in po uporabi stranišča. Kjer ni na voljo čiste vode, uporabljajmo vlažne higienske oz. alkoholne robčke.
  • Pijmo le ustekleničeno ali prekuhano vodo, ki jo uporabljajmo tudi za umivanje zob. Prekuhana voda mora vreti 3 minute in se nato pokrita ohladiti brez ledu, saj je ta tudi morebiten izvor okužbe. Ostale pijače pijmo le ustekleničene.
  • Pri obvarovanju pred črevesnimi boleznimi pri uživanju hrane velja pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!«. Jejmo le olupljeno sadje in zelenjavo ter kuhano in dobro oprano hrano. Ne jejmo solate in druge surove neolupljene zelenjave, mleka in svežih sirov, sladoleda, omak in prelivov ter surove ali hladno postrežene hrane.
  • Preventivno jemanje antibiotikov ni priporočljivo.

 

Malarija

Malarija je najpomembnejša in najpogostejša tropska bolezen, ki so ji popotniki izpostavljeni v večini tropskih in subtropskih držav Afrike, Azije in Južne Amerike. Odgovorna je za visoko obolevnost in umrljivost in predstavlja nujno stanje, ki zahteva takojšnjo prepoznavo bolezni in obisk zdravnika. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se letno z malarijo okuži 300–500 milijonov ljudi, od tega jih 1–2 milijona umre; polovica je otrok. Eden glavnih problemov je stalno naraščanje odpornosti povzročiteljev proti zdravilom.

Bolezen povzroča pet vrst zajedavcev iz rodu Plasmodium, od katerih je Plasmodium falciparum odgovoren za večino obolevnosti in skoraj vse smrtne žrtve. Samica komarja vrste Anopheles prenaša parazite malarije na človeka s pikom, nevarnost preti predvsem od mraka do zore. Tveganje za okužbo je odvisno tudi od nadmorske višine (nad 2.000 m komarjev praviloma ni) in letnega časa (med in po deževnem obdobju je komarjev več).

Po piku pridejo paraziti s krvnim obtokom v jetra, kjer se razvijejo in razmnožijo, nato pa se zopet sprostijo v kri in razširijo po celem telesu. V krvi napadejo eritrocite (rdeče krvne celice) in jih uničijo, zaradi česar se pojavijo prvi simptomi v 10–28 dneh od okužbe. Ti so odvisni od povzročitelja in od imunske sposobnosti bolnika. Prvi bolezenski znaki so podobni gripi: utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, nato pa sledijo značilni ponavljajoči intervali visoke vročine (nad 41 °C) z mrzlico in s potenjem, ki trajajo tri do šest ur. Ti intervali se ponavljajo na 36–72 ur, odvisno od povzročitelja malarije, med napadi pa se bolnik počuti razmeroma dobro. Lahko se pojavijo tudi naslednji simptomi: bruhanje, driska, zlatenica in kašelj. Pri zapleteni obliki malarije, ki jo povzroča P. falciparum, lahko pride do odpovedi ledvic, pljučnega edema, krvavitev, motenj zavesti in smrti.

Pri vsakem vročinskem stanju v endemičnem področju pomislite na malarijo, ki je najpogosteje tudi pravilna diagnoza! Tudi po prihodu domov bodite pozorni na vročinska stanja, ki so sumljiva za malarijo.

Prva pomoč:

  1. Če se pri vas ali vašemu sopotniku pojavi povišana telesna temperatura po sedmih ali več dneh bivanja na območju malarije, takoj obiščite zdravnika.
  2. Poskrbite, da boste nadomestili izgubljeno tekočino in elektrolite z vodo, s slano hrano ali oralno rehidracijsko raztopino.
  3. Če ste na odročnem območju in ne morete takoj do zdravnika, vzemite antimalarike za samozdravljenje, če jih imate pri sebi. Kljub samozdravljenju morate čim prej poiskati pomoč. Za zdravljenje malarije namreč uporabljamo drugo zdravilo kot za preprečevanje.

 

Preprečevanje:

Pred odhodom na potovanje si pridobite natančne epidemiološke podatke tveganja za malarijo. Preventiva temelji na dveh korakih: zaščiti pred piki komarjev in zaščiti z zdravili (kemoprofilakso).

Zdravila imenujemo antimalariki in jih moramo jemati pred, med in po bivanju na endemičnem področju. Zdravila ne preprečijo okužbe, preprečijo pa razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov malarije. Ker zaenkrat noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba osebnih zaščitnih sredstev nujna, tudi zaradi preprečevanja drugih okužb, ki jih prenašajo žuželke. O načinu preventive se posvetujte v ambulanti za potnike vsaj 4–6 tednov pred potovanjem.

 

Pred piki komarjev se zaščitite z naslednjimi ukrepi:

  • Spite na postelji pod mrežo, komarjem pa preprečite vstop v prostor z zamreženjem oken in vrat. Izogibajte se aktivnostim na prostem od mraka do zore, ko je komarjev največ.
  • Pred piki se zavarujte z nošenjem obleke svetle barve, na kateri boste lažje opazili komarje. Imejte dolge rokave in dolge hlače.
  • Mrežo in obleke lahko popršite z insekticidom, ki odganja žuželke.
  • Na odkritih delih telesa uporabljajte repelent – sredstvo, ki komarje odganja, vendar jih ne ubije. Ta naj vsebuje vsaj 30 % DEET (N-dietil-3-metilbenzamid). Kadar nanašate hkrati tudi kremo za sončenje, se najprej namažite z njo.

 

Cepljenja

Eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za varovanje pred okužbo je cepljenje, ki pa žal ni na voljo za vse povzročitelje bolezni na potovanju. Cepiva proti potovalni driski in malariji nimamo, se pa lahko zaščitimo pred drugimi nevarnimi boleznimi. Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino uradno obvezno cepljenje za potnike, ki vstopajo na območje s tveganjem za to virusno hemoragično mrzlico. Potrdilo o cepljenju, ki ga je treba predložiti ob vstopu v nekatere države, velja 10 let, zaščita pa je skoraj 100-odstotna.

Pred potovanjem se na Zavodu za zdravstveno varstvo z zdravnikom posvetujte o priporočenih cepljenjih proti hepatitisu A in B, tifusu, meningokoknemu meningitisu, japonskemu encefalitisu, gripi ter steklini.

Preverite, ali ste še vedno zaščiteni pred boleznimi, proti katerim rutinsko cepimo po cepilnem programu Republike Slovenije, saj boste morda potrebovali poživitveno cepljenje.

 

Potovalna lekarna

Pred vsakim potovanjem poskrbite, da boste imeli zadostno zalogo osebnih zdravil, ki jih jemljete tudi doma. Izbor drugih zdravil, ki jih vzamemo s seboj na potovanje, je odvisen od destinacije in tipa potovanja, tu pa je seznam zdravil, ki vam lahko pridejo prav:

  • razkužilo,
  • pribor za oskrbo ran (obliži, sterilna gaza, povoj),
  • analgetik in antipiretik za lajšanje bolečin in nižanje temperature (lekadol),
  • oralna rehidracijska raztopina (nelit),
  • antiseptično mazilo za vreznine in odrgnine (betadine),
  • krema za blažitev alergijskih kožnih reakcij (lergin, kamagel),
  • nesteroidni antirevmatik za lajšanje bolečin ob padcih, zvinih ipd. (ketonal, naklofen),
  • spazmolitik za lajšanje krčev v trebuhu in menstrualnih bolečin (spazmex),
  • antihistaminik za lajšanje simptomov alergije ali reakcij po pikih (claritine, flonidan S),
  • zdravila proti potovalni bolezni (dramina),
  • antacid proti zgagi in želodčnim težavam (rupurut).

Z dobro preventivo in nekaj znanja o hitrem ukrepanju se lahko izognemo številnim boleznim na potovanju, vendar moramo biti tudi ob prihodu domov pozorni na kakršnekoli bolezenske znake. Pri nekaterih boleznih (malarija, tifus, hepatitis A, hemoragične mrzlice) se namreč bolezen lahko začne tudi po nekaj tednih od okužbe.

 

Oralna rehidracijska raztopina

Pri driski, močnem znojenju ali hujših naporih nam pomaga hitro nadomestiti izgubljeno vodo in elektrolite. Kupite jo v lekarni (nelit) pred odhodom na potovanje, lahko pa si jo pripravite tudi sami iz 1 litra prekuhane vode, 5 velikih žlic belega sladkorja, 1 čajne žličke kuhinjske soli in soka dveh grenivk ali pomaranč. Pijte jo pogosto in po požirkih.

 

 

Junij, 2012

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več