Iščite po prispevkih
Avtor: Peter Kordiš
Potovalna driska je daleč najpogostejša zdravstvena težava ljudi, ki potujejo v manj razvite predele sveta, približno tretjina vseh popotnikov v trope trpi zaradi nekajdnevne driske, navadno v prvem tednu po prihodu v tuje kraje. Čeprav je za drisko lahko kriv že spremenjen način prehranjevanja, je vzrok največkrat črevesna okužba. Pred potovalno drisko nismo varni nikjer, najbolj pa moramo biti pazljivi v Afriki, Indiji, Jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki.
Povzročitelji so številni virusi, bakterije in zajedavci, vir okužbe pa najpogosteje hrana: nečiste roke pripravljavca in uživalca hrane ali nečiste površine za pripravo hrane. Voda je redkeje vzrok okužbe, pomembna pa je predvsem v deževni dobi. Prav tako so lahko vir okužbe kocke ledu, saj zamrzovanje ne uniči vseh bakterij v vodi. Tudi če kocke raztopimo v močnih žganih pijačah, število bakterij še vedno zadošča za okužbo.
Prebavne težave se lahko pojavijo nekaj ur do nekaj dni po zaužitju okužene hrane ali vode. Bolezen se navadno začne s slabostjo in z bolečinami v trebuhu, s siljenjem na bruhanje in z bruhanjem. Bolnik večkrat na dan odvaja tekoče blato, nekateri imajo tudi vročino ali trebušne krče. Bolezen traja nekaj dni, redko dlje. Če so simptomi hujši in potek daljši, gre verjetno za katero od težjih obolenj, ki zahtevajo posvet z zdravnikom.
Največja nevarnost potovalne driske je izsušitev (dehidracija), ki lahko privede celo do motenj zavesti, zato moramo poskrbeti za pravočasno nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Najbolj so ogroženi otroci, nosečnice ter starejši in kronični bolniki.
Prva pomoč:
Preprečevanje:
Malarija je najpomembnejša in najpogostejša tropska bolezen, ki so ji popotniki izpostavljeni v večini tropskih in subtropskih držav Afrike, Azije in Južne Amerike. Odgovorna je za visoko obolevnost in umrljivost in predstavlja nujno stanje, ki zahteva takojšnjo prepoznavo bolezni in obisk zdravnika. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se letno z malarijo okuži 300–500 milijonov ljudi, od tega jih 1–2 milijona umre; polovica je otrok. Eden glavnih problemov je stalno naraščanje odpornosti povzročiteljev proti zdravilom.
Bolezen povzroča pet vrst zajedavcev iz rodu Plasmodium, od katerih je Plasmodium falciparum odgovoren za večino obolevnosti in skoraj vse smrtne žrtve. Samica komarja vrste Anopheles prenaša parazite malarije na človeka s pikom, nevarnost preti predvsem od mraka do zore. Tveganje za okužbo je odvisno tudi od nadmorske višine (nad 2.000 m komarjev praviloma ni) in letnega časa (med in po deževnem obdobju je komarjev več).
Po piku pridejo paraziti s krvnim obtokom v jetra, kjer se razvijejo in razmnožijo, nato pa se zopet sprostijo v kri in razširijo po celem telesu. V krvi napadejo eritrocite (rdeče krvne celice) in jih uničijo, zaradi česar se pojavijo prvi simptomi v 10–28 dneh od okužbe. Ti so odvisni od povzročitelja in od imunske sposobnosti bolnika. Prvi bolezenski znaki so podobni gripi: utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, nato pa sledijo značilni ponavljajoči intervali visoke vročine (nad 41 °C) z mrzlico in s potenjem, ki trajajo tri do šest ur. Ti intervali se ponavljajo na 36–72 ur, odvisno od povzročitelja malarije, med napadi pa se bolnik počuti razmeroma dobro. Lahko se pojavijo tudi naslednji simptomi: bruhanje, driska, zlatenica in kašelj. Pri zapleteni obliki malarije, ki jo povzroča P. falciparum, lahko pride do odpovedi ledvic, pljučnega edema, krvavitev, motenj zavesti in smrti.
Pri vsakem vročinskem stanju v endemičnem področju pomislite na malarijo, ki je najpogosteje tudi pravilna diagnoza! Tudi po prihodu domov bodite pozorni na vročinska stanja, ki so sumljiva za malarijo.
Prva pomoč:
Pred odhodom na potovanje si pridobite natančne epidemiološke podatke tveganja za malarijo. Preventiva temelji na dveh korakih: zaščiti pred piki komarjev in zaščiti z zdravili (kemoprofilakso).
Zdravila imenujemo antimalariki in jih moramo jemati pred, med in po bivanju na endemičnem področju. Zdravila ne preprečijo okužbe, preprečijo pa razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov malarije. Ker zaenkrat noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba osebnih zaščitnih sredstev nujna, tudi zaradi preprečevanja drugih okužb, ki jih prenašajo žuželke. O načinu preventive se posvetujte v ambulanti za potnike vsaj 4–6 tednov pred potovanjem.
Pred piki komarjev se zaščitite z naslednjimi ukrepi:
Eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za varovanje pred okužbo je cepljenje, ki pa žal ni na voljo za vse povzročitelje bolezni na potovanju. Cepiva proti potovalni driski in malariji nimamo, se pa lahko zaščitimo pred drugimi nevarnimi boleznimi. Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino uradno obvezno cepljenje za potnike, ki vstopajo na območje s tveganjem za to virusno hemoragično mrzlico. Potrdilo o cepljenju, ki ga je treba predložiti ob vstopu v nekatere države, velja 10 let, zaščita pa je skoraj 100-odstotna.
Pred potovanjem se na Zavodu za zdravstveno varstvo z zdravnikom posvetujte o priporočenih cepljenjih proti hepatitisu A in B, tifusu, meningokoknemu meningitisu, japonskemu encefalitisu, gripi ter steklini.
Preverite, ali ste še vedno zaščiteni pred boleznimi, proti katerim rutinsko cepimo po cepilnem programu Republike Slovenije, saj boste morda potrebovali poživitveno cepljenje.
Pred vsakim potovanjem poskrbite, da boste imeli zadostno zalogo osebnih zdravil, ki jih jemljete tudi doma. Izbor drugih zdravil, ki jih vzamemo s seboj na potovanje, je odvisen od destinacije in tipa potovanja, tu pa je seznam zdravil, ki vam lahko pridejo prav:
Z dobro preventivo in nekaj znanja o hitrem ukrepanju se lahko izognemo številnim boleznim na potovanju, vendar moramo biti tudi ob prihodu domov pozorni na kakršnekoli bolezenske znake. Pri nekaterih boleznih (malarija, tifus, hepatitis A, hemoragične mrzlice) se namreč bolezen lahko začne tudi po nekaj tednih od okužbe.
Pri driski, močnem znojenju ali hujših naporih nam pomaga hitro nadomestiti izgubljeno vodo in elektrolite. Kupite jo v lekarni (nelit) pred odhodom na potovanje, lahko pa si jo pripravite tudi sami iz 1 litra prekuhane vode, 5 velikih žlic belega sladkorja, 1 čajne žličke kuhinjske soli in soka dveh grenivk ali pomaranč. Pijte jo pogosto in po požirkih.
Junij, 2012