Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis je invazivna okužba, ki je kljub zdravljenju s hitro delujočimi antibiotiki še vedno visoka, bolezen pa pogosto pusti trajne okvare možganov. Zato sta Sekcija za preventivno medicino in Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, obe pri Slovenskem zdravniškem društvu, na nedavni novinarski konferenci opozorili na pomen preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja bolezni in hitrega ukrepanja.

Avtorica: Adrijana Gaber

Kaj pomeni invazivna okužba? O invazivni okužbi govorimo, ko bakterija vdre v kri in likvor in najpogosteje povzroča meningitis, to je vnetje osrednjega živčnega sistema ali sepso oziroma zastrupitev krvi. Zanj je značilen hiter in agresiven potek, ki lahko v 24 do 48 urah od prvih znakov in simptomov bolezni privede tudi do smrti.

Najpogosteje okuži majhne otroke

Invazivne meningokokne okužbe povzroča bakterija Neisseria meningitidis ali krajše meningokok, ki najpogosteje okuži otroke, čeprav lahko invazivne meningokokne okužbe prizadenejo vse starostne skupine: »Gnojni meningitis, ki je najpogostejša oblika bolezni, ima hiter potek. Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost visoka, prebolela bolezen pa lahko pušča trajne okvare. Poznamo več različnih skupin meningokokov – meningokoki skupine A, B in C povzročajo okoli 90 % vseh primerov bolezni. V Evropi sta najpogostejša meningokoka skupine B in C.

Število bolnikov z meningokokno okužbo v Sloveniji niha. Zbolevajo predvsem dojenčki in otroci do četrtega leta starosti. V letu 2014 je za meningokokno boleznijo zbolelo osem oseb, v letu 2015 20, v letu 2016 sedem, v letu 2017 11, v letu 2018 19, v lanskem letu je bilo v Sloveniji identificiranih devet bolnikov, od tega so bili štirje otroci. Pri vseh otrocih je bolezen povzročil meningokok skupine B. Pri petih odraslih je bil v štirih primerih povzročitelj prav tako meningokok skupine B, pri enem bolniku pa meningokok skupine C,« je na novinarski konferenci predstavila prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., spec. epidemiologinja, predstojnica Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje, in dodala, da je bolezen sicer redka, a se lahko izide z zelo tragičnimi posledicami.

Najpogosteje zbolijo prav najmlajši

Najpogosteje se z meningokokom okužijo in zbolijo majhni otroci v prvem letu življenja oziroma otroci do četrtega leta starosti. S starostjo okužbe upadajo in se spet povečajo v starosti od 15 do 19 let. Prenašajo jo tako imenovani klicenosci, to so zdravi ljudje, bakterija naseljuje nosno-žrelni predel. Pri majhnih otrocih je klicenoscev manj, in sicer dva do tri odstotke, pri mladostnikih je delež večji, to je od 15 do 20 odstotkov, če pa potujemo, na primer, v subsaharski del Afrike, kjer je bolezen endemična, pa je delež klicenoscev do 70 %. Seveda pa nihče ne ve, ali bolezen prenaša ali ne.

Meningokoki se prenašajo predvsem kapljično preko kašljanja, kihanja in poljubljanja. Če meningokok, ki se nahaja na sluznicah zgornjih dihal nekaterih zdravih ljudi, vdre v kri ali možgansko tekočino, govorimo o invazivni meningokokni okužbi, ki povzroča meningokokni meningitis, sepso ali bakteriemijo. Od okužbe do izbruha meningokoknega meningitisa navadno mine od dva do deset dni. Bolezen se začne nenadoma z nespecifičnimi simptomi.

Nočna mora pediatrov

Kot je povedal specialist pediater Denis Baš, dr. med., iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, je meningokokni meningitis nočna mora vsakega pediatra. Meningokokni meningitis ima namreč izjemno hiter in agresiven potek, ki lahko v 24 do 48 urah od prvih znakov in simptomov povzroči smrt, zato sta zgodnje prepoznavanje bolezni in hitro ukrepanje ključnega pomena, je poudaril: »Težava je v tem, da se pojavi v času, ko še vedno razsaja tudi gripa (pozimi in pomladi) in so tudi začetni simptomi pogosto podobni kot pri gripi. Začetni znaki so odvisni od starosti otroka. Pri majhnem otroku do drugega leta starosti se pojavi nenadno visoka telesna temperatura, od 39 do 40 stopinj Celzija, otrok je jokav in se obnaša drugače, slabše ješč.«

Veliko raziskav je bilo narejenih, kako bi čim bolj zgodaj lahko prepoznali, da gre za meningokokno okužbo. »Edino, na kar se pri tem lahko dejansko opremo, je mnenje staršev: zdi se jim, da je otrok zelo bolan, tako kot še nikoli dotlej. To je alarm za vsakega zdravnika, in čeprav krvni test ne pokaže nič, je treba otroka podrobneje pregledati in ga sprejeti na opazovanje,« je izpostavil dr. Baš. Pri mladostnikih so ugotovili, da so poleg povišane telesne temperature značilne še bolečine v nogah, hladne roke in noge in utrujenost. »Ko bolezen napreduje, se pridružijo značilni znaki: močan glavobol, lahko tudi slabost in bruhanje. Pri manjšem otroku se lahko pojavijo vročinski krči, pri večjem pa motnje zavesti. Kasneje se razvije značilni neiztisljiv (petehialen) izpuščaj na koži. To je izpuščaj, ki je na začetku sicer še lahko iztisljiv, pozneje pa ob pritisku kozarca nanj zbledi,« je še pojasnil dr. Denis Baš.

Pomemben je tudi imunski sistem

To, koliko časa je na voljo za ukrepanje, je odvisno od invazivnosti meningokoka in od imunskega sistema pri posameznem otroku, je povedal dr. Baš. »Vendar tega ne moremo vedeti vnaprej. Otroka je treba čim hitreje pripeljati do zdravnika in ta mu izmeri vitalne funkcije: krvni tlak, temperaturo ter kapilarni povratek (kako hitro se krvni obtok povrne v kožo) in opravi splošni pregled. Laboratorijski pregled krvi je lahko v pomoč ali tudi ne.«

S čim in kako lahko v takšnih primerih pomaga medicina? Denis Baš: »V večini primerov je potrebno zdravljenje v bolnišnici, kjer bolezen zdravijo z ustreznimi antibiotiki, ki delujejo v 24 urah. Ob tem uvedemo tudi podporno zdravljenje z dodajanjem tekočine in zdravil za uravnavanje krvnega tlaka. Bolezen namreč prizadene več notranjih organov in povzroči motnje strjevanja krvi. To pomeni, da gre za sepso, ki je življenje ogrožajoče stanje in je smrtnost zelo visoka.«

Smrtnost ob meningokoknem meningitisu znaša od 8 do 15 odstotkov, če bolezni ne bi zdravili, pa je smrtnost tudi 50- ali 60-odstotna. »Manjši kot je otrok, večja verjetnost je, da bo prišlo do sepse,« še pove dr. Baš in dodaja, da bolezen pri preživelih pogosto, v 10 do 20 odstotkih, pusti trajne posledice, kot so okvare možganov, amputacije udov, epileptični napadi in izguba sluha, in pa kognitivne posledice, ko ima otrok težave s koncentracijo in usmerjanjem pozornosti ter vedenjske težave. Vse te posledice lahko človeku povsem spremenijo življenje.«

Priporočajo zaščito s cepljenjem

Proti določenim skupinam meningokoknih okužb se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem, so povedali govorniki na konferenci. Obstaja pet tipov bakterije Neisseria meningitidis, in sicer A, B, C, Y in W-135, ki so različno geografsko razporejeni po celinah. V Evropi sta najpogostejši seroskupini B in C: »Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so v tesnih stikih, torej v kolektivih, v vrtcu, v šoli in podobno. Poleg starosti, saj zbolevajo predvsem majhni otroci, so za invazivne meningokokne okužbe še posebej dovzetne osebe z okvaro imunskega sistema in osebe brez vranice. Te v breme zdravstvenega zavarovanja cepimo z dvema različnima cepivoma, ki sta na voljo v Sloveniji. Prejmejo štirivalentno konjugirano cepivo proti meningokokom skupine A, C, W135 in Y.

Štirivalentno cepivo pomeni, da vsebuje antigene proti štirim različnim meningokokom. Od letošnjega januarja je voljo tudi monocepivo proti meningokoku skupine B. Z enim, drugim ali obema cepivoma se lahko kot samoplačniki cepijo tudi vsi ostali,« je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza. Cepilna shema je odvisna od starosti otroka. »Cepljenje pri otrocih do dveh let je sestavljeno iz dveh osnovnih odmerkov v razmiku najmanj dveh mesecev, potreben pa je tudi poživitveni odmerek. Otroci, starejši od dveh let, pa prejmejo le dva odmerka v razmiku enega meseca. Pri štirivalentnem cepivu je cepitvena shema spet nekoliko drugačna.«

Cepljenje priporočajo tudi za dojenčke

Pediater Deniš Baš, dr. med., je opozoril na nevarnost in nepredvidljivost bolezni. Ker je njena pojavnost največja ravno v starosti do enega leta, pa bi sam priporočil zaščito s cepljenjem tudi dojenčkov. »S cepivom proti meningokoku B lahko učinkovito zaščitimo že dojenčke po drugem mesecu starosti in ga sočasno kombiniramo tudi z drugimi cepivi.«

Do letošnje zime je bilo cepivo pri nas na voljo le osebam s tveganjem za hujši potek bolezni in tistim, ki so bili v stiku z bolniki. Zdaj pa je kot samoplačniško dostopno tudi zdravim otrokom, mladostnikom in odraslim osebam. Cepljenje je mogoče opraviti pri izbranem zdravniku ali v ambulantah NIJZ, cena enega odmerka pa znaša okoli 95 evrov. Glede neželenih stranskih učinkov je dr. Baš povedal, da se po cepljenju pogosto pojavi visoka vročina, ki jo potem znižujejo s paracetamolom. Pojavi se lahko tudi rdečina na mestu vboda, otrok pa je tisti dan lahko tudi bolj razdražljiv in slabše ješč. Denis Baš zagotavlja, da je cepivo varno.

Cepljenje v breme zdravstvenega zavarovanja priporočajo vsem navedenim rizičnim osebam, ki imajo zaradi osnovne bolezni ali zdravil okrnjeno delovanje imunskega sistema. Samoplačniško cepljenje pa je priporočljivo (v nekaterih primerih tudi obvezno) tudi ob potovanjih v države z veliko pojavnostjo bolezni in za svojce rizičnih oseb. Cepljenje za zdrave otroke je za zdaj samoplačniško, dr. Baš pa je izpostavil, da bi vsak pediater želel, da bi bilo tudi za njih dostopno prek zdravstvenega zavarovanja. »To bi bilo dobrodošlo tako staršem kot tudi zdravnikom.«

Primerjava s klopnim meningitisom

Kakšna je razlika med meningokoknim in klopnim meningitisom? Dr. Denis Baš: »Meningitis pomeni vsako okužbo, ki povzroči vnetje možganskih open. Ti meningitisi so lahko virusni, bakterijski ali pa jih povzročajo celo glive. Virus klopnega meningitisa je na našem območju najbolj razširjen. Pri bakterijskih meningitisih pa imamo v mislih predvsem te, ki jih povzroča bakterija meningokoka. Dr. Trop Skaza pa je dodala, da se klopi žal ne nahajajo le v gozdu, pač pa tudi v nizki podrasti, tudi na domačem vrtu. Spomnila je na to, da je od lanskega leta cepljenje proti klopnemu meningitisu brezplačno za vse triletne otroke in odrasle, stare 49 let.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi tragični razplet iz leta 2016, ko je meningokoknemu meningitisu B v manj kot 24 urah podlegel prej zdrav dveletni deček Anej Tomaš iz Mežice. Njegova starša Anja Lesjak in Matej Tomaš sta v pričevanju sporočila: »Za Aneja je bilo žal prepozno. Ta bakterija je tako močna, da midva ne bi mogla narediti čisto nič, ker ni bilo nobenih znakov. Vse se je zgodilo v 24 urah. Če bi imel tako izkušnjo kot midva, mislim, da noben starš ne bi okleval ali bi dal otroka cepiti ali ne. Je pa res, da se starši sami odločajo. Jaz vem, da če bi imela še otroke, sploh ne bi pomislila na to, da jih ne bi dala cepiti.«

ABC

A Meningokok najpogosteje okuži otroke.

B Od okužbe do izbruha meningokoknega meningitisa navadno mine od dva do deset dni.

C Smrtnost je od 8 do 15 %, če bolezni ne bi zdravili, pa tudi 50- ali 60-odstotna.

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več