Nekoč smo menili, da je bila okužba s salmonelo najpogostejša okužba, ki se prenaša z živali na človeka. Vendar zadnjih deset do petnajst let to ne drži več. Po pogostosti so to okužbo prehitele okužbe s kampilobakterijami. Rezultati raziskav so pokazali, da je bilo pri nas do leta 2008 obolelih za salmonelozo več ljudi kot za kampilobakteriozo, nato pa je v letih 2009 in 2010 zabeleženih več okužb z kampilobakteriozo.
Avtorica: Adrijana Gaber
Kampilobakterioza je zoonoza, bakterijsko črevesno obolenje, ki se prenaša z živali na človeka. Povzročitelji so bakterije iz rodu Campylobacter. Običajni simptomi so driska, vročina in bolečine v abdominalnem delu telesa. Najpogostejša povzročitelja sta Campylobacter jejuni in Campylobacter coli.
Kampilobaktri so običajni prebivalci črevesja pri večini živalskih vrst, saj so jih izolirali tako pri govedu, kozah, ovcah, kot tudi pri mačkah in psih. Najpogosteje se jih opazi pri perutnini in ostalih vrstah ptic. Človek se lahko okuži neposredno in posredno, največkrat so vir okužbe kontaminirana živila, najpogosteje je to piščančje meso in izdelki iz njega. Do kontaminacije mesa pride pri klanju živali, največkrat takrat, ko se črevesna vsebina razlije po koži in v prsno-trebušni predel.
Kako se prenaša?
Ljudje se najpogosteje s kampilobaktri okužimo z uživanjem kontaminirane hrane živalskega izvora, predvsem perutnine. Premalo toplotno obdelano, kuhano ali pečeno piščančje meso je izvor večine primerov kampilobakterioze. Med najpogosteje kontaminiranimi vzorci mesa je meso piščancev, takoj za tem meso puranov, v zelo majhnem obsegu pa tudi meso goveda in prašičev. Bolezen se lahko prenese tudi neposredno, in sicer fekalno-oralno od ene osebe do druge, predvsem med majhnimi otroki. Prenos je možen tudi z dotikom ter pri stiku z mačko ali psom ter z drugimi vrstami živali. Mogoč je tudi prek vode. Te okužbe povzroči vdor fekalnih snovi v vire pitne vode in praviloma zajamejo večje število ljudi. Posamezni mikroorganizmi v pitni vodi preživijo različno dolgo, kampilobaktri preživijo sedem dni.
Vsak okuženi ne zboli
Vsaka okužba s kampilobaktrom še ne povzroči bolezni. Ni še znano, zakaj so nekatere okužbe asimptomatske, verjetno pa je najpomembneje pri tem število organizmov, ki pridejo v tanko črevo in imunski odziv gostitelja. Campylobacter jejuni/coli se najprej pritrdi na epitelijske celice v črevesni sluznici, vdre vanje in povzroča različne stopnje vnetij. Kadar se preseli v kri, povzroči bakteriemijo, sepso in vnetna žarišča zunaj črevesja. Medtem ko Campylobacter jejuni redko vdre v kri in povzroči bakteriemijo, Campylobacter fetus pogosto iz prebavil migrira v kri.
Kako poteka okužba?
Inkubacijska doba traja od enega do deset dni, največkrat pa od dva do pet dni; več bakterij zaužijemo, hitreje zbolimo. C. jejuni in tudi C.coli in C. lari povzročajo akutni enterokolitis. Oboleli lahko iztreblja tudi do deset- in večkrat na dan. Iztrebki so kašasti, tekoči, obilni, imajo primes sluzi in krvi. Večina bolnikov (do 90 %) ima kolike in vročino. Tretjina bolnikov bruha. Vročino spremljajo splošne težave, kot so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah. Lahko pride tudi do hujših zdravstvenih težav, posebno če imunski sistem ne deluje dobro. Posledice okužbe se lahko kažejo v delovanju perifernega živčevja in se izražajo kot Guillain-Barréjev sindrom. Med letoma 1991 in 1995 je bilo v Sloveniji 30 % vseh kampilobakterskih enteritisov pri otrocih, mlajših od dveh let. Najpogostejši simptom bolezni je bila driska v 98,4 %, povišana telesna temperatura v 76 %, krči v trebuhu v 30 %, bruhanje v 30 %, sledili so glavobol, krvava driska, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih.
Bolezen traja v povprečju od enega do sedem dni. Pri 10–20 % bolnikov je potek podaljšan. Pri 5–10 % bolnikov se bolezen ponovi. Pri novorojenčkih se lahko okužba kaže le z enim samim krvavim iztrebkom. Včasih poteka okužba samo z vročino. Zelo redko se pojavijo zunajčrevesna vnetja, kot so meningitis, endokarditis, holecistitis, pankreatitis in druga. Bolniki izločajo bakterije z blatom lahko še od dva do tri tedne, zelo redko do tri mesece po okužbi.
Posebne so okužbe s Campylobacter fetus. Ta povzroča obolenja predvsem pri bolnikih z motnjami v imunskem odzivu, bolnikih z jetrnimi obolenji, pri starostnikih in diabetikih. C.fetus vdre v kri in povzroča sistemske ali žariščne okužbe. Sistemske okužbe se kažejo z vročino, glavobolom, utrujenostjo, potenjem, zaspanostjo, zmedenostjo, bolečinami v trebuhu in drisko. C. fetus lahko okvari plod in povzroči splav, prezgodnji porod ter sepso in meningitis novorojenčka. C. fetus lahko povzroči tudi akutni enterokolitis (vnetje tankega in debelega črevesja), ki poteka s podobnimi simptomi kot okužbe s C.jejuni.
Kampilobakterioza pri živalih
C.jejuni in C.coli se kot latentna prebivalca nahajata v črevesju goveda, prašičev, ovc, koz, glodavcev, psov, mačk in ptic. C.jejuni in C.coli sta izredno razširjena pri vseh vrstah perutnine. Najverjetneje zato, ker je telesna temperatura ptic okoli 42 °C, kar je idealna temperatura za rast in razmnoževanje C.jejuni. Možni viri mikroba pri perutnini so okužena hrana in voda ter nastelje, ki jih največkrat kontaminirajo divje ptice (predvsem vrabci in golobi) in glodavci. Nato se povzročitelj raznese z iztrebki okužene perutnine navadno kar na vse živali v jati.
Čeprav so živali okužene s kampilobaktrom, se okužba običajno ne opazi. Do okužbe piščančjih trupov s kampilobaktri pride pri klanju, največkrat zaradi poškodbe črevesja. C.jejuni se pogosto pojavi tudi pri govedi, predvsem poleti. Približno 18 % govedi je okužene z njo. Kako se kaže okužba pri živalih? Kampilobakter pogosto ne povzroča vidnih obolenj. Pri teletih in prašičih lahko povzroča diareje, pri perutnini pa hepatitis. Pri ovcah nekateri sevi C.jejuni lahko povzročijo spontane splave. Pri psih se kampilobakterioza kaže kot akutni ali kronični enteritis oziroma gastroenteritis. Živali imajo povišano telesno temperaturo in pogosto tudi bruhajo. Pri perutnini kampilobakteriozni hepatitis pogosto težko opazimo. Simptomi bolezni se pojavijo le pri manjšem številu živali, ki postanejo anemične, perje je nasršeno, včasih opazimo diarejo in zlatenico. Mlade živali slabo priraščajo, pri nesnicah se nesnost lahko zmanjša za 10–35 %.
Preprečevanje kampilobakterioze
Kampilobakter se lahko nadzoruje na več različnih mestih v proizvodnji hrane. Na kmetiji dobra higiena zmanjša možnost širjenja bakterije. Čiščenje komunalnih vodovodov pa preprečuje možnost prenosa kampilobaktrov po tej poti. V predelovalnem obratu morajo biti prav tako zagotovljeni pogoji, ki zmanjšajo možnost za širjenje kampilobaktra. Posameznik, ki pri sebi opazi simptome kampilobakterioze, se mora posvetovati z zdravnikom. Zdravniki, ki diagnosticira kampilobakteriozo, in laboratoriji, ki identificirajo ta organizem, naj bi o svojih ugotovitvah poročali lokalnim zavodom za zdravstveno varstvo.
Kako preprečimo okužbe s kampilobakterjem doma? S hrano v kuhinji ravnamo na varen način. Bakterije kampilobakter so zelo občutljive in se zlahka uničijo s kuhanjem. Z zamrzovanjem v domačih zamrzovalnikih se bakterije ne uničijo, saj temperature niso dovolj nizke. Uživajmo samo zadosti toplotno obdelano perutninsko meso! Perutninsko meso ne sme biti krvavo ob kosteh. Temperatura, ki jo moramo pri pravilni pripravi perutnine doseči v notranjosti, naj bo vsaj 82 °C pri pripravi cele perutnine, 76,5 °C pri pripravi piščančjih prsi, in 74 °C pri pripravi perutninskega mesa v manjših kosih.
Za uživanje in pripravo hrane uporabljajmo zgolj pitno vodo, ne uporabljajmo deževnice ali vode iz lastnega vodnega vira.
Nadvse pomembno je tudi umivanje rok s toplo vodo in milnico pred rokovanjem s hrano in po njem, po uporabi stranišča, menjanju plenic in rokovanjem z živalmi. Pomembno je tudi, da pribor, deske za rezanje, posode in pult operemo z vročo milnico po pripravi vsakega živila in pred pripravo drugega. Priporočena je uporaba papirnatih brisač za čiščenje kuhinjskih površin, če uporabljamo krpe iz blaga, jih je treba pogosto oprati na visokih temperaturah. Če je le mogoče, uporabimo eno desko za rezanje surovega in drugo za rezanje pripravljenega mesa, prav tako pa nikoli ne postavljamo kuhane hrane na krožnik, na katerem je prej stala surova hrana.
ABC
A Vir okužbe so največkrat kontaminirana živila, najpogosteje piščančje meso.
B Ob oslabelem imunskem sistemu lahko pride tudi do večjih zdravstvenih težav.
C Uživajmo samo zadosti toplotno obdelano perutninsko meso!
