Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Konec januarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) novi koronavirus razglasila za globalno grožnjo javnemu zdravju. Virus so po podatkih NIJZ sicer prvič zaznali konec decembra v kitajski provinci Hubei v kitajskem mestu Vuhan, 11-milijonskem mestu, ki je do danes zaradi preventivnih ukrepov postalo strašljivo mesto duhov. Po beleženju več primerov pljučnic so kmalu identificirali novi koronavirus 2019-nCoV, ki so ga s posameznimi primeri do konca januarja zabeležili v 22 svetovnih državah.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Kakšen virus je 2019-nCoV?

Predvideva se, da je novi koronavirus 2019-nCoV v osnovi živalski virus, ki se je prilagodil na človeka in se prenaša kapljično in ne po zraku, torej mora za prenos obstajati tesnejši stik z obolelim. Za zdaj še ni dokazano, da bi se lahko okužili tudi preko onesnaženih površin, pravijo na NIJZ, posnetki s Kitajske pa kažejo, da jih tam vseeno preventivno razkužujejo. Prav tako naj nikakršnega tveganja ne bi predstavljali paketi, ki prispejo s Kitajske, saj koronavirusi ne preživijo daljšega obdobja zunaj gostitelja.

Inkubacijska doba virusa se za zdaj ocenjuje na obdobje od dva do štirinajst dni po okužbi (v večini primerov sedem dni), njegovi simptomi pa so povišana telesna temperatura, kašelj in občutek pomanjkanja zraka, kot je sicer običajno pri pljučnici. Podatka o tem, ali smo po preboleli okužbi nanj imuni, še nimamo, ravno tako kot nimamo gotovega podatka o smrtnosti (glede na trenutno statistiko se ta giblje med dvema in štirimi odstotki). Protivirusno zdravilo, prav tako kot cepivo, ne obstaja in zdravljenje okužbe poteka simptomatsko.

Statistika

Na spletni strani NIJZ lahko preberemo, da je približno 80 % primerov za zdaj zabeleženih okužb potekalo v lažji obliki, 20 % pa v težji, kar večinoma velja predvsem za starejše bolnike, ki so imeli pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorne bolezni itd. Konkretno je bilo do 1. februarja potrjenih 11.955 primerov okužb, od tega le 22 v Evropi. Okrog 1200 primerov je bilo težjega poteka bolezni, 259 pa je bilo smrtnih primerov (vsi na Kitajskem).

Aktualno statistiko sicer lahko spremljate na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) https://www.ecdc.europa.eu/en/novel-coronavirus-china, ki jo vsakodnevno posodabljajo.

Je strah navznotraj votel, okrog ga pa nič ni?

Čeprav je možnost za pojav koronavirusa v Sloveniji majhna, je Slovenija nanj pripravljena, sta poudarili predstojnica Centra za nalezljive bolezni Maja Sočan in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek na tiskovni konferenci NIJZ konec januarja. Državna sekretarka je povedala, da je v Sloveniji vzpostavljen algoritem za primer obravnave oseb, pri katerih obstaja sum na okužbo s koronavirusom. Do zdaj so pri nas testirali dva primera in oba suma ovrgli. Za državo je pomembno izoliranje prvega primera okužbe, da se lahko zajezi širjenje – zato je pomembno obveščanje javnosti in ne ustvarjanje nepotrebne panike.

Protokol ravnanja s potencialno okuženo osebo

V primeru, da zdravstveni delavec posumi na okužbo z novim koronavirusom, bo bolnika prosil, naj si nadene zaščitno masko, ki si jo bo poleg rokavic in zaščitnih očal nadel tudi sam; nato pa bo obvestil epidemiologa, odvzel material kužnine in ga poslal na testiranje, saj okužbo lahko potrdimo le s pomočjo mikrobiološkega testiranja kužnine z brisom nosno-žrelnega prostora, žrela, izmečka dihal itd., povejo na NIJZ. Testiranje pri nas izvaja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete, od samega vzorca do končnega rezultata testa pa traja približno tri ure.

Bolnik bo ostal v izolaciji, ali je to domače okolje ali bolnišnična oskrba, pa je odvisno od poteka bolezni. Če okuženi bolnik okreva v domačem okolju, na NIJZ svetujejo zniževanje povišane temperature z antipiretiki, uživanje dovolj tekočine, izogibanje stikom z ljudmi, omejevanje stikov z družinskimi člani, prezračevanje prostorov, upoštevanje higiene kašlja, skrbno umivanje in razkuževanje rok ipd. Če bi se stanje poslabšalo, najprej svetujejo telefonski pogovor s svojim zdravnikom glede nadaljnjih ukrepov. Vse, ki so bili z obolelim v stiku, zdravstveni delavci prosijo, naj 14 dni opazujejo svoje zdravstveno stanje.

V medijih je zaslediti, da Slovenci v lekarnah pogosteje posegajo po zaščitnih dihalnih maskah. Na tiskovni konferenci NIJZ smo lahko slišali, da preventivno nošenje zaščitne dihalne maske ni smiselno, saj jo je treba znati nositi (maske se namreč premočijo in jih je treba po približno dveh urah zamenjati, sicer lahko dajo lažen občutek varnosti).

Za konec

Na NIJZ potnikom svetujejo, naj preložijo vsa nenujna potovanja na Kitajsko, hkrati pa odsvetujejo vsa potovanja v provinco Hubei in na vsa ostala območja, kjer je vzpostavljena karantena zaradi epidemije. V primeru potovanja predvsem v predel Južne Azije svetujejo, naj se ljudje obnašajo kot običajno ter sledijo ustaljenim pravilom higiene.

Čeprav je WHO razglasila izredne razmere, gre za ustaljeno prakso (prav tako je naredila v primeru zika virusa) in razloga za paniko ni – pomembno je le spremljanje širjenja virusa, saj gre za nov virus, ki je še neznanka.

 

Če potrebujete dodatne informacije, se lahko posvetujete z epidemiologom NIJZ na telefonski številki 031 646 617 vsak dan med 9.00 in 17.00.

 

A Koronavirus 2019-nCoV se prenaša kapljično in ne po zraku.

B Med njegove simptome sodijo povišana telesna temperatura, kašelj in občutek pomanjkanja zraka.

C 20 % okužb poteka v težji obliki, večinoma pri bolnikih s pridruženimi kroničnimi boleznimi.