Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prihajajo toplejši dnevi, ko se bomo z veseljem podali v naravo. Vendar ne smemo biti povsem brezskrbni, saj v gozdni podrasti, grmovju, travi na nas prežijo klopi, ki prinašajo določene okužbe, tako da lahko zbolimo za klopnim menigoencefalitisom, limsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo. Previdnost sicer ne bo odveč niti na domačem vrtu. Lahko ravnamo preventivno in se tako izognemo boleznim, katerih simptomatika je dokaj huda.

Avtorica: Katja Štucin

Ixodes ricinus oziroma navadni klop ima tri pare nog s krempeljci na konceh, s katerimi se primejo kože gostitelja in mu s posebnim sesalom pijejo kri. Če je okužen z bakterijami in virusi, ima gostitelj lahko težave. To sicer ni nujno, saj se lahko zgodi, da po vbodu okuženega klopa ne pride do okužbe gostitelja, prav tako je mogoče, da okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Približno tretjina ljudi sploh ne zazna vboda okuženega klopa. Če klopa opazimo, pa je pomembno, da ga odstranimo čim prej, saj s tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja limske borelioze. V primeru, da odstranimo klopa v 24 urah, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko prenese na človeka iz sline okuženega klopa že v nekaj minutah potem, ko se je klop prisesal. Vsekakor pa lahko preprečite limsko boreliozo! Po sprehodu v naravi temeljito preglejte svoje telo, pozorni bodite tudi na kožne gube ter poraščene dele telesa, ne pozabite preveriti ušes ter pazduh. Klopa odstranite takoj, ko ga opazite. Ne mažite ga z oljem oziroma z drugimi mazili, ampak ga samo previdno odstranite. Najbolje, da ga primete s primerno pinceto čim bližje koži in ga z enakomernimi gibi izvlečete. Poskusite ga odstraniti v celoti, če je to le mogoče, sicer naknadno poskrbite, da odstranite tudi morebitne ostanke klopa.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

V Sloveniji je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, limska borelioza. Za nameček zanjo ni cepiva. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje letno pri nas zabeležimo okoli 5000 do 7000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Večina med vami že ve, da se morate opazovati, če ste si odstranili klopa, in sicer se lahko čez čas pojavi rdečina v obliki obroča, kolobarja, kasneje se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Zdravljenje poteka z antibiotiki in je lahko zelo učinkovito, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj. Antibiotično se zdravi tudi humana granulocitna anaplazmoza, to je vročinska bolezen, ki sledi vbodu klopa. Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni. Drugače je pri klopnem meningoencefalitisu, saj lahko pusti trajne posledice, med njimi glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Gre namreč za resno virusno vnetje osrednjega živčevja. »Bolezen poteka v dveh fazah, pri čemer se prizadetost osrednjega živčevja pojavi v drugi fazi bolezni. Prvo bolezensko obdobje se v povprečju pojavi 7 do 14 dni (lahko od 2 do 28 dni) po vbodu okuženega klopa in traja 2 do 7 dni. Kaže se z neznačilnimi bolezenskimi simptomi in znaki, kot so vročina, utrujenost, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Lahko so prisotni blagi prehladni znaki, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska. Druga faza bolezni se pojavi po prehodnem izboljšanju, ki traja nekaj dni do tri tedne; v tem obdobju so nekateri bolniki povsem brez težav. Za drugo fazo bolezni je značilna visoka vročina (praviloma je višja kot v prvi fazi bolezni), pojavijo se simptomi in znaki prizadetosti osrednjega živčevja; najpogosteje so to glavobol, slabost in bruhanje, relativno pogosto je prisotno tudi tresenje prstov rok in jezika, včasih motnja zavesti in zmedenost. Pri do 10 % bolnikov pride do ohromitev različnih mišičnih skupin (udov in trupa), pri do polovice teh bolnikov ostanejo trajne,« pojasnjuje mag. Petra Bogovič, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

Kaj pravi statistika?

Najnovejša statistika obolelih kaže, da v Sloveniji nismo varni v nobeni regiji. Povsod moramo biti previdni. Prav tako velja, da zbolevajo osebe vseh starosti, tudi otroci. Po preliminarnih podatkih, ki so jih zbrali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, posredovala pa nam jih je Nadja Šinkovec, dr. med., je že v letu 2019, od prvega januarja do začetka februarja za limsko boreliozo zbolelo 111 oseb, 71 žensk in 40 moških. V letu 2018 je sicer za limsko boreliozo zbolelo 7543 oseb, od tega 54 % žensk in 46 % moških. Največ bolnikov je bilo v starostni skupini od 55 do 64 let. Bolezen se je pojavljala v vseh zdravstvenih regijah, največja pojavnost bolezni pa je v goriški in murskosoboški regiji. V letu 2017 je bilo prijavljenih 4534 bolnikov, med njimi je bilo 56 % žensk in 44 % moških. Največ bolnikov je bilo v starostni skupini 55 do 64 let in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti. Najvišji prijavni incidenci po regijah v letu 2017 sta bili v goriški in murskosoboški regiji, najnižja v celjski regiji.

Za klopnim meningoencefalitisom je v letu 2018 po preliminarnih podatkih zbolelo 153 oseb, od tega 42 % žensk in 58 % moških. Največ bolnikov je bilo v starostni skupini od 55 do 64 let. Bolezen se je pojavljala v vseh zdravstvenih regijah, največja pojavnost bolezni pa je bila v kranjski regiji in regiji Ravne. V letu 2017 sta bila prijavljena 102 primera klopnega meningoencefalitisa, kar je bilo manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 250 prijav letno). Smrti zaradi klopnega meningoencefalitisa v letu 2017 niso zabeležili, sta pa za to boleznijo umri dve osebi v letu prej in dve v letu 2013. V letu 2017 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 65 do 74 let, skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila iz te starostne skupine. Zbolel je en otrok, mlajši od pet let, in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.

Slovenija tako zagotovo sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in limske borelioze v Evropi. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. »Podatkov o letnem številu zbolelih za humano granulocitno anaplazmozo v Sloveniji nimamo,« še izpostavlja Nadja Šinkovec, dr. med.

Preventiva je pomembna!

Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom in limsko boreliozo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih. Vzroka za to sta dva, in sicer klopi postanejo dejavni, dejavnejši pa postajajo tudi ljudje, ki se bolj zadržujejo na vrtovih, na travnikih in seveda v gozdovih. Tako povečana obolevnost traja vse do konca oktobra. Seveda lahko v tem času ravnamo preventivno. Proti klopnemu menigoencefalitisom se lahko cepimo. Tovrstna statistika, ki so jo naredili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pravi, da se število prijavljenih primerov te bolezni iz leta v leto spreminja, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 13 letih. »Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu v zadnjih letih, je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek v življenju je prejelo okrog 16 odstotkov prebivalcev (raziskava iz leta 2014), redno pa se cepi okrog 7,5 % prebivalcev (ocena za leto 2014, narejena na podlagi samo poročanja o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu).«

Cepljenje se lahko, po predhodnem naročanju, opravi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih osebnih zdravnikih. Na omenjenem inštitutu sicer izpostavljajo nekaj priporočil glede cepljenja. »Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko pa tudi kasneje. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.« Po besedah mag. Petre Bogovič, dr. med., je v Sloveniji cepljenje obvezno za osebe, ki so okužbi izpostavljeni pri svojem delu (gozdni delavci, poklicni vojaki …) ter tudi za dijake in študente, ki so med šolanjem, pri praktičnem pouku, izpostavljeni okužbi. »Priporoča pa se vsem osebam od dopolnjenega enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni menigoendefalitis endemičen.

Za popolno osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva, za ohranjanje imunosti pa so potrebni poživitveni odmerki na tri oziroma pet let. Sicer obstajajo tudi drugi ukrepi, vendar so bistveno manj učinkoviti. Med njimi je najpomembnejši izogibanje vbodom klopov. V praksi to pomeni izogibanje listnatim in mešanim gozdovom z bogato podrastjo, kjer se klopi najpogosteje zadržujejo. Ker pa to vedno ni možno, so pomembni še drugi ukrepi. Priporoča se nošenje svetlih oblačil (klopa lažje opazimo) iz gladkih tkanin (klop se jih težje oprime), ki naj pokrivajo čim večji del telesne površine (klopu otežimo dostop do kože) ter uporaba repelentov,« še opozarja strokovnjakinja.