Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V Sloveniji je letno potrjenih v povprečju več kot 250 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb. Pnevmokok, ki ga pogosto najdemo v žrelu ali nosu zdravih ljudi, je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb. Prenašajo se kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem. Najpogostejša pnevmokokna okužba je vnetje srednjega ušesa, mednje pa spadajo tudi smrtno nevarne bolezni, kot sta pnevmokokni meningitis in sepsa. 

Avtorica: Katja Štucin

 

Za pnevmokokno okužbo lahko zboli vsak, pogosteje pa zbolijo majhni otroci, mlajši od štirih let, dečki pogosteje kot deklice. V skoraj 90 odstotkih je pri otrocih s pnevmokoki povzročena bakterijska pljučnica, ki neredko sledi virusni okužbi dihal. Ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju bolezen praviloma ne pušča posledic. V prvem letu življenja skoraj 60 odstotkov otrok preboli vsaj eno epizodo vnetja srednjega ušesa. V več kot polovici primerov takšno vnetje povzročajo pnevmokoki. Zelo huda bolezen je gnojni meningitis oz. gnojno vnetje možganskih ovojnic, pri katerem je kljub hitremu in učinkovitemu zdravljenju smrtnost še vedno zelo velika, približno 15 odstotkov otrok pa ima po preboleli bolezni različne posledice, kot so gluhost in epileptični napadi. Smrtno nevarna je tudi sepsa ali zastrupitev krvi, med pnevmokokne okužbe pa med drugim sodi še prikrita bakteriemija.

Majhni otroci in starejši, pozor!

Pnevmokokne okužbe so pogostejše v dveh skrajnih starostnih skupinah, in sicer pri dojenčkih in majhnih otrocih ter pri starejših ljudeh, zlasti so ogroženi starejši od 65 let. V vmesnih starostnih obdobjih se pogosteje pojavljajo le pri osebah, pri katerih je delovanje imunskega sistema oslabljeno zaradi različnih bolezni. Najpogostejša s pnevmokoki povzročena okužba pri odraslih je pljučnica. »Pnevmokoke na osnovi sladkornih molekul na površini sicer razdelimo v več kot 90 serotipov, pojasnjuje mag. Marko Pokorn, dr. med. »V Sloveniji večino okužb pri otrocih povzročajo serotipi, ki so vključeni v cepiva, zato menim, da bi s cepljenjem vseh otrok bistveno zmanjšali pojavnost teh okužb.«

Cepljenje prepreči okužbo

Cepljenje proti pnevmokokom je od 1. januarja 2015 uvedeno v slovenski nacionalni program cepljenja kot neobvezno cepljenje, ki pa je plačano iz sredstev obveznega zavarovanja za dojenčke v prvem letu starosti, torej za vse, ki so rojeni po oktobru 2014. Cepljenje se izvaja od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje, sočasno z drugimi cepljenji, ki so predvidena v istem starostnem obdobju.

Cepljenje se sicer priporoča tudi zdravim otrokom med prvim in petim letom starosti, posebej če so bolj izpostavljeni možnosti okužbe, vendar je v teh primerih cepljenje samoplačniško. Iz sredstev obveznega zavarovanja pa je cepljenje s konjugiranim cepivom plačano otrokom do petega leta starosti, ki so brez vranice (prirojeno, zaradi bolezni ali poškodbe), imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, sladkorno bolezen, polžev vsadek, živčno-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo, sum na likvorfistulo ter bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv, ter za otroke po ponovljeni invazivni pnevmokokni okužbi.

Indikacijo za cepljenje v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti. Cepljenje s konjugiranim pnevmokoknim cepivom je priporočljivo še otrokom s ponavljajočimi se vnetji srednjega ušesa, vendar je cepljenje teh otrok, rojenih pred oktobrom 2014, samoplačniško.

Pnevmokoki odpornejši proti antibiotikom

Bolezni, ki so povzročene s pnevmokoki, se praviloma zdravijo s penicilinskimi antibiotiki. Če je zdravljenje pravočasno, je običajno uspešno. V zadnjih letih pa je vse več pnevmokokov odpornih proti antibiotikom, kar predstavlja resen problem pri zdravljenju, zato ima toliko večji pomen preprečevanje pnevmokoknih okužb.

Najbolj zanesljivo torej pnevmokokno okužbo preprečimo s cepljenjem. Trenutno obstajata dve vrsti cepiv. Že dolgo znana polisaharidna pnevmokokna cepiva so pri otrocih, mlajših od dveh let, zaradi nezrelosti njihovega imunskega sistema neučinkovita, zato se uporabljajo le za cepljenje odraslih in otrok, ki so starejši od dveh let in ki imajo določene osnovne bolezni.

Novejša konjugirana pnevmokokna cepiva so pripravljena tako, da tudi nezrel imunski sistem lahko ustvari ustrezno zaščito in so zato primerna tudi za otroke že po dopolnjenem drugem mesecu starosti. Cepljenje je zelo učinkovit način preprečevanja najtežjih oblik pnevmokoknih okužb, kot so sepsa, meningitis ali pljučnica, izpostavlja mag. Marko Pokorn, dr. med., ki dodaja, da tudi cepljenje proti gripi zmanjša verjetnost, da bi zboleli s pnevmokokno okužbo.

Pomembna je tudi higiena

Poleg cepljenja pri najbolj ogroženih skupinah oseb, kot so npr. osebe brez vranice, pride v poštev preventivno jemanje antibiotikov. Potrebno je tudi preprečevati prenos okužb, kar dosežemo z ustrezno higieno kašlja ter kihanja in z doslednim umivanjem rok. Od nemedicinskih ukrepov za preprečevanje pnevmokoknih okužb je smiselno izogibanje okužbam in dodatnim dejavnikom tveganja (cigaretni dim, alkohol).

Stanje v Sloveniji

»Pojavnost pnevmokoknih okužb v Sloveniji je podcenjena iz preprostega razloga: metode, s katerimi omenjene okužbe dokazujemo, so slabo občutljive. Ko smo pred nekaj leti na naši kliniki skupaj s strokovnjaki Inštituta za mikrobiologijo v okviru raziskave dokazovali pnevmokokne povzročitelje pljučnic, smo z občutljivejšimi molekularnimi metodami pnevmokoke dokazali v več kot 30 odstotkih primerov pljučnic. V isti skupini otrok s pljučnico smo pnevmokoke s klasično metodo (izolacijo bakterije iz krvi) dokazali le v dobrih treh odstotkih primerov, kar je desetkrat manj.

Če ta razmerja prenesete na podatke o pojavnosti pnevmokoknih okužb v Sloveniji, kjer pri otrocih, mlajših od 15 let, pnevmokoke dokažemo v krvi ali drugih telesnih tekočinah le pri 50 do 60 otrocih letno, pridemo do bolj verjetne številke bremena pnevmokoknih okužb, ki je desetkrat višja od poročane. Pnevmokokne okužbe so v Sloveniji daleč najpogostejše pri otrocih v drugem letu življenja: to so otroci, ki so v vrtcu in v koledarskem letu lahko prebolijo od šest do deset virusnih okužb dihal. Tovrstne okužbe olajšajo vdor pnevmokokov v telo in to botruje visoki pojavnosti tovrstnih okužb v tej starostni skupini. Če pa se govori o vnetju srednjega ušesa, ki je najpogostejša (in navadno najblažja) oblika pnevmokokne okužbe, je tovrstnih primerov bolezni res veliko, saj z vnetjem srednjega ušesa vsako leto zbolijo štirje otroci od desetih, mlajših od šest let.«

mag. Marko Pokorn, dr. med., z otroškega oddelka Infekcijske klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

  

Marec 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja