Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
dolgi covid

Novi koronavirus je zarezal globoko v naša življenja, če pa je bil lansko pomlad covid-19 velika neznanka, je dandanes o njem znanega precej več. Tako je znano, da lahko okužba s SARS-CoV-19 povzroči kompleksne okvare organov in tkiv, posledice okužbe z novim koronavirusom pa se lahko odražajo še mesece po koncu akutne faze. Postcovidni sindrom oziroma dolgi covid se pogosto pojavi tudi pri tistih, ki so okužbo prebolevali z blažjimi ali zmernimi težavami.

Avtorica: Nika Arsovski

Posledice okužbe z novim koronavirusom delimo na akutne, ki se odražajo kot simptomi in znaki kompleksnih okvar tkiva in različnih organov, in takšne, ki lahko trajajo še mesece po sami okužbi, imenovane kar postcovidni sindrom. Tako imenovani dolgi covid opredeljujejo različni simptomi in znaki, ki lahko vztrajajo tudi leto dni po okužbi.

»Dolgi covid je povezan s številnimi zdravstvenimi zapleti. Akutna faza bolezni traja običajno štiri tedne od pojava prvih simptomov, po desetih dneh pa večina ljudi ni več kužna, kar pomeni, da virusa ne prenaša naprej. Četudi pa se virus ni več zmožen razmnoževati, težave lahko ostanejo. To stanje imenujemo postcovidni sindrom, s tem terminom pa označujemo bodisi nadaljevanje težav po koncu akutne faze bodisi pojav težav z zakasnitvijo. Gre za težave, ki jih je mogoče občutiti še mesece po začetku okužbe. Nekatere študije so pokazale, da ima kar 10 % ljudi po enem letu še vedno tolikšne težave zaradi okužbe, da jim to onemogoča normalno življenje, delovanje v službi. Posledice okužbe se tako lahko pojavijo tudi šele štiri tedne po okužbi,« svari infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.

Vzroki za pojav postcovidnega sindroma so kompleksni. Gre za kombinacijo neposredne okužbe (virus deluje neposredno na celice organov in tkiv), avtoimunskih odzivov in disfunkcije avtonomnega živčevja, ki privedejo do nastanka sindroma posturalne ortostatske tahikardije (SPOT).

Dolgi covid pogostejši pri ženskah

Dejavnike tveganja za razvoj dolgega covida je težje opredeliti kot tiste za nastanek akutne okužbe covida-19. V grobem velja, da so k pojavu vztrajajočih težav postcovidnega sindroma bolj nagnjene osebe, ki so prebolele težjo obliko bolezni, torej osebe, pri katerih so zaznali več kot pet simptomov bolezni v obdobju prvega tedna po okužbi in pri katerih je bila potrebna hospitalizacija.

»Veliko je odvisno od tega, kako je posameznik prebolel okužbo z virusom SARS-CoV-2. Če je bilo potrebno zdravljenje na intenzivnem oddelku, je verjetnost za razvoj postcovidnega sindroma višja,« pojasnjuje dr. Tomažič, a dodaja, da se lahko težave dolgega covida pojavijo tudi po preboleli blažji obliki bolezni.

Pojav dolgega covida je pogostejši pri ženskah, najpogosteje pri tistih v starostnem obdobju med 35 in 48 letom. Med dejavnike tveganja ne spadajo predhodno prisotne bolezni, kot so sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni, medtem ko lahko astma predstavlja povečano tveganje za razvoj dolgega covida. Kot pojasnjuje sogovornik, mednarodnega soglasja o tem, ali s terminom dolgi covid označujemo težave, ki so posledica organske patologije po prebolelem akutnem covidu-19, ali samo osebe, ki imajo po okužbi neopredeljive simptome in znake, ni. S terminom dolgi covid se tako označuje več različic bolezni, nove različice pa bi po besedah infektologa lahko imele vpliv na resnost postcovidnega sindroma. Ker merila za diagnosticiranje dolgega covida še niso standardizirana, natančnih podatkov o sami pojavnosti in vplivu le tega ni. Po podatkih britanskega urada za nacionalno statistiko (ONS) je pojavnost postcovidnega sindroma pet tednov po začetku okužbe 22,1-odstotna, po 12 tednih pa 9,9-odstotna.

Postcovidni sindrom najpogosteje prizadene pljuča

Postcovidni sindrom v veliki meri negativno vpliva na kakovost življenja posameznika. Težave, povezane z dolgim covidom, so lahko stalno prisotne dlje časa, njihova pojavnost in intenziteta lahko nihata, lahko pa se po navideznem izboljšanju ponovno nepredvidljivo pojavijo, kar utegne močno vplivati na duševno zdravje posameznika.

Ob pojavu dolgega covida pride do številnih sprememb v našem organizmu, ki se odražajo z različnimi znaki in simptomi. Eden od hipotetičnih vzrokov postcovidnega sindroma je kronično vnetje, ki ga sproži novi koronavirus in je povezan s stalnim nastajanjem medceličnih glasnikov, ki se sproščajo v krvni obtok. Pomembna je tudi okvara notranjega celičnega sloja žil, ki se odraža v okvari organov, s sistemskim hipervnetnim stanjem in s povečanim nagnjenjem k strjevanju krvi. Slednje lahko privede do nastanka krvnih strdkov v žilah.

»Pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani zaradi dolgega covida, gre najpogosteje za neposredne okvare organov. Največkrat za okvare pljuč, teh je skorajda tretjina. Pogosto pride do fibrotičnih sprememb (brazgotinjenje pljuč) in krvnih strdkov v pljučnih žilah (trombembolije). Pogosto sta prisotna tudi bolečina v prsnem košu in dolgotrajni kašelj. Nekoliko manj je bolnikov, pri katerih je prizadeto delovanje srca in pri katerih je prišlo do pojava motenj srčnega ritma, vendar so ti primeri vseeno pogosti.

Dolgi covid lahko povzroča tudi vnetne bolezni srca, tudi pri bolnikih, ki so okužbo preboleli z blažjimi simptomi. 10 % tistih, ki so preboleli covid-19, se vrne na bolnišnično zdravljenje, najpogostejši razlogi pa so sepsa, pljučnica ali popuščanje srca,« pojasnjuje predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Raziskave so bolečino v prsnem košu v predelu srca, ki se lahko pojavi nekaj dni po okužbi, kar v petini primerov povezale z miokarditisom – vnetjem srčne mišice.

Dolgotrajni covid lahko vpliva na kognitivne sposobnosti

Rezultati raziskav so pokazali, da je najpogostejša neprijetnost pri ljudeh, ki so preboleli okužbo s covidom-19, okvara vonja in okusa. Poročajo tudi o utrujenosti, zasoplosti, manjši telesni zmogljivosti, utrujenosti mišic, bolečinah v kosteh, težavah s koncentracijo, motnjah spanja, glavobolih in ostalih težavah, ki pričajo o tem, da dolgi covid prizadene organe in celotne organske sisteme.

Posledice so vidne tudi v kognitivnih in mentalnih spremembah, pojavljajo se zmedenost, dezorientacija, motnje pozornosti … Čeprav virus SARS-CoV-2 neposredno ne prizadene osrednjega živčevja, naj bi vplival na imunske celice v osrednjem živčevju ter posredno prizadel delovanje možganskega sistema. Posledica so lahko nevrokognitivne motnje, motnje požiranja, govora … Omenja se tudi povezava med okužbo z novim koronavirusom in posledično večjim tveganjem za razvoj parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.

»To so trenutno le ugibanja. Mogoče je povleči nekaj vzporednic s špansko gripo, kjer so ljudje prav tako izgubljali vonj in okus. Čez nekaj let so pri teh relativno mladih ljudeh ugotovili zgoden pojav demence in parkinsonove bolezni. Tako so dokazovali, da zaradi sprememb v možganih pride do okvare centra za vonj. V zgodovini je pogosto zelo smrdelo, saj je bila higiena ljudi in okolja izjemno slaba. Kaže, da so se centri za vonj razvili v bližini spominskih centrov v naših možganih, da bi si zapomnili, kje smrdi. S pojavom virusov, kot je bil povzročitelj španske gripe in sedaj morda tudi novi koronavirus, pa so ti centri lahko prizadeti. Pri španski gripi jim je povezavo uspelo dokazati, za covid-19 pa je za tovrstne izsledke še prezgodaj,« pojasni sogovornik.

Med simptome postcovidnega sindroma uvrščamo tudi okvare ledvic, prebavnega sistema, jeter in vranice ter vnetje trebušne slinavke. Med negativnimi posledicami se omenjajo tudi erektilne motnje.

Cepljenje ugodno vpliva na težave dolgega covida

Na ljubljanski Infekcijski kliniki so odprli ambulanto, namenjeno postcovidnim bolnikom, ki zaradi težav z dolgim covidom ne morejo več normalno funkcionirati. Strokovnjaki preučujejo različne načine zdravljenja dolgega covida, vsak primer pa zahteva posebno interdisplinarno obravnavo. V povezavi z zmanjšanjem simptomov postcovidnega sindroma se omenja tudi cepljenje, ki naj bi po dosedanjih izkušnjah imelo ugoden učinek na spremljajoče težave,« zaključuje dr. Tomažič.

 

Rezultati raziskav so pokazali, da je najpogostejša neprijetnost pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, okvara vonja in okusa. Poročajo tudi o utrujenosti, zasoplosti, manjši telesni zmogljivosti, utrujenosti mišic, bolečinah v kosteh, težavah s koncentracijo, motnjah spanja, glavobolih in ostalih težavah, ki pričajo o tem, da dolgi covid prizadene organe in celotne organske sisteme.

 

 

ABC

A Postcovidni sindrom označuje bodisi nadaljevanje težav po koncu akutne faze bodisi pojav težav z zakasnitvijo.

B Najpogostejša neprijetnost pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, je okvara vonja in okusa.

C K pojavu postcovidnega sindroma so bolj nagnjene osebe, ki so prebolele težjo obliko bolezni.

 

 

Ne spreglejte

Za svoje plovilo moramo poskrbeti že na začetku sezone. Začnite sezono brez skrbi s spomladanskim čiščenjem. V zaprtih prostorih lahko
Preberi več
Vas zanima edinstvena klimatska naprava na trgu, s katero boste varčno ogrevali in hladili prostore ter hkrati prečistili zrak v
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srčna mišica zaradi oslabljenosti ne more dovolj učinkovito poganjati krvi po telesu. Avtorica: Maja
Preberi več
Spondiloartritisi so skupina kroničnih vnetnih revmatskih bolezni, ki si delijo podobno klinično sliko in prizadenejo predvsem hrbtenico in periferne sklepe.
Preberi več
Astma je kronično obolenje dihalnih poti, za katero je značilno astmatsko vnetje, ki je prisotno tako v velikih kot v
Preberi več
Kaj lahko storimo, da preprečimo aterosklerozo, da preprečimo aterosklerotično srčno-žilno bolezen, in kako lahko ukrepamo, da se tako huda dogodka,
Preberi več
Pri raku jajčnikov gre za skupino malignih tumorjev jajčnika, ki se sicer delijo na več tipov ter podtipov. Daleč najpogostejši
Preberi več
Srce je mišična črpalka, ki poganja kri po telesu – tako skozi pljuča, ko omogoča nasičenje krvi s kisikom, kot
Preberi več