Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Nekatere bolezni, kjer je vzrok virusna ali bakterijska okužba, je mogoče preprečiti z rednim cepljenjem otrok. V Sloveniji že vrsto let ne beležijo enega samega primera ošpic, nekatere bolezni pa še vedno lahko prizadenejo naše malčke in otroke. Med njimi so norice, škrlatinka, peta in šesta bolezen itd. Vsaka od njih zahteva drugačno zdravljenje, včasih pride tudi do zapletov in hospitalizacije.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

V Sloveniji otroci v obdobju od treh do šestih mesecev prejmejo tri odmerke cepiva, s katerim preprečujejo naslednjih pet nalezljivih bolezni: davico, tetanus, oslovski kašelj, Hib in otroško paralizo. Od prvega do drugega leta starosti prejmejo še četrti odmerek, nato pri starosti osmih let še peti odmerek za tetanus in davico, pri približno osemnajstih letih ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa še šesti odmerek cepiva za tetanus. V obdobju od enega leta do osemnajstih mesecev prejmejo otroci prvi odmerek cepiva za ošpice, mumps in rdečke, drugi odmerek pa pred vstopom v šolo v starosti 5–6 let. V isti starosti prejmejo otroci še prvi in drugi odmerek cepiva za hepatitis B, v prvem razredu osnovne šole pa še tretji odmerek.

 

Zgoraj navedena cepiva so v t.i. nacionalnem programu cepljenja, poleg teh pa je mogoče s cepljenjem preprečiti še naslednje bolezni: gripo, klopni meningoencefalitis, meningokokni meningitis, rotavirusne okužbe s človeškim papiloma virusom (angl. human papiloma virus – HPV), humane viruse papiloma, tuberkulozo, pnevmokokne okužbe in norice. »V Sloveniji je veliko cepiv, ki so »kandidati« za vključitev v nacionalni program cepljenja, ki je brezplačen, in sicer cepivo za HPV virus, rotaviruse, klopni meningoencefalitis, za pnevmokokne okužbe in za norice. Določiti je treba prioriteto. Ker so razvili cepivo, ki poleg zaščite pred ošpicami, mumpsom in rdečkami zagotavlja še zaščito pred noricam, se trenutno dogovarjamo, da bi ga uvrstili v nacionalni program, saj je skupno cepivo prijaznejše za otroka, saj dobi otrok eno injekcijo in ne dveh, hkrati pa so norice v Sloveniji zelo aktualna bolezen, saj jih letno lahko zabeležimo tudi do 20 tisoč. Predlog je, da bi otroci v tretjem razredu prejeli še peti odmerek cepiva za oslovski kašelj. Štirje odmerki namreč ne zagotavljajo 100-odstotne zaščite, hkrati pa po petih do desetih letih imunost pade, tako da letno zabeležimo tudi do 500 primerov te bolezni, ki pri nedonošenčkih in novorojenčkih kljub intenzivni negi lahko zahteva tudi smrtne žrtve,« pojasnjuje prof. dr. Milan Čižman, dr. med, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

 

Zakaj cepiti?

Pri marsikaterem staršu se porodi vprašanje, zakaj cepiti otroka, ko pa se določene bolezni v Sloveniji ne pojavljajo že vrsto let. Na to vprašanje so skušali odgovoriti tudi v knjižici za starše Cepljenje otrok, ki so jo pripravili Oddelek za program cepljenja, Center za nalezljive bolezni in Center za promocijo zdravja, izdal pa Inštitut za varovanje zdravja RS: »Pri nas že dolgo nismo imeli otroške paralize, davice, tetanusa pri otrocih in ošpic, vendar se v sosednjih državah te bolezni še vedno pogosto pojavljajo. Vedno več ljudi potuje v tujino in vse več tujcev vsak dan obišče našo državo, s tem pa se tveganje za vnos nalezljivih bolezni povečuje. Bolezni se tako lahko prenesejo na ljudi, ki niso bili cepljeni. Zaenkrat visok delež cepljenih oseb v Sloveniji zagotavlja, da se nekatere nalezljive bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, ne pojavljajo več ali pa se pojavljajo le posamično.«

Podobno odgovori tudi prof. dr. Čižman: »Dokler obstajajo povzročitelji nalezljivih bolezni drugod po svetu, še vedno obstaja nevarnost, da se vnesejo v našo državo in če ni velike precepljenosti, se bolezen lahko razširi.«

 

Kako ravnati v primeru izpuščaja?

»Glavno sporočilo pri izpuščajnih boleznih je, da moramo poiskati vzrok izpuščaja in postaviti diagnozo, zato je prav, da se v primeru izpuščajev starši z otrokom odpravijo k zdravniku. Obstajajo namreč tudi zelo resne bolezni s številnimi možnimi zapleti, kot je denimo meningokokni meningitis, kjer sicer ne beležimo veliko primerov, je pa zato smrtnost tudi do 10-odstotna, otrok lahko zboli tudi za kawasakijevo boleznijo, toksičnim sindromom itd. Najprej je torej treba pri otroku izločiti možnost infekcije, nato je vzrok izpuščaja mogoče iskati v različnih alergijah, lahko gre tudi za kožne bolezni ali bolezni veziv itd.,« poudari prof. dr. Čižman, da je v primeru izpuščaja nujen obisk pri zdravniku.

 

Opis bolezni

Kot že omenjeno, so otroci praviloma najprej cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in Hib-u.

 

Opis davice, tetanusa, otroške paralize in Hib-a povzemamo po knjižici Cepljenje otrok.

  • Davica je bolezen, ki se običajno začne z bolečim žrelom in lahko hitro povzroči težave pri dihanju. Bakterija lahko poškoduje srce in živčni sistem, pri težjih oblikah pa lahko povzroči celo smrt. Še leta 1946 je bilo v Sloveniji prijavljenih 2.265 bolnikov z davico, od tega jih je kar 118 umrlo, zadnji primer davice pa je bil pri nas zabeležen leta 1967.
  • Tetanus je bolezen, ki prizadene živčni sistem, kar lahko privede do hudih mišičnih krčev. Ti lahko povzročijo težave pri dihanju in celo smrt. Bolezen povzroča bacil tetanusa, ki jih najdemo v zemlji, v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.
  • Otroško paralizo povzroča virus, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic (paralizo). Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je bolezen lahko smrtna. Zadnji primer otroške paralize je bil v Sloveniji zabeležen leta 1979, vendar dokler ta bolezen ne bo izkoreninjena po vsem svetu, bodo s cepljenjem nadaljevali.
  • Okužba, povzročena z bakterijo hemofilusa influence tipa b (Hib), povzroča več različnih hudih bolezni, najpogosteje meningitis. Cepivo proti okužbi s hemofilusom influence tipa b zaščiti otroka le proti meningitisu, ki ga ta bakterija povzroča, ne pa pred drugimi meningitisi. Okužbe je treba hitro zdraviti, sicer se lahko končajo s smrtjo.
  • Oslovski kašelj je bolezen, ki povzroča kašelj v napadih. »Otroka lahko ob napadih sili na bruhanje, značilen je tudi piskajoč vdih, pri manjših otrocih lahko pride tudi do zelo hudih napadov, ki privedejo do prenehanja dihanja, otroku se lahko upočasni tudi pulz itd. V takšnih primerih ga moramo priklopiti na aparat za dihanje, vendar kljub intenzivni negi lahko pride do težkih poškodb možganov ali celo smrti, predvsem so ogroženi nedonošenčki in novorojenčki,« opiše bolezen prof. dr. Čižman.

 

V letnem poročilu Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2007, ki je objavljeno na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS http://www.ivz.si/, je zapisano, da so v letu 2007 zabeležili kar 708 primerov oslovskega kašlja, kar je po tridesetih letih najvišje število prijavljenih primerov (leta 1988 jih je bilo pod 100). Večina obolelih (preko 80 %) je bila mlajših od 15 let, najvišje stopnje obolevanja pa so bile zabeležene pri otrocih, starih od 9 do 12 let. Med prijavljenimi primeri je bilo po podatkih s prijavnic skoraj 50 % cepljenih proti oslovskemu kašlju, večina od teh iz starostnih skupin od 9 do 13 let.

»Glede na starostno specifične stopnje obolevanja v starosti do 15 let v zadnjih letih smo predlagali umestitev dodatnega poživitvenega odmerka proti oslovskemu kašlju pri otrocih, starih 8 let, ki bo priključen cepljenju proti davici in tetanusu, ki se izvaja v tej starosti,« je še zapisano v poročilu.

Pri otrocih imajo rdečke običajno blag potek in lahko minejo neopazno. Okužba z virusom rdečk povzroča kratkotrajen izpuščaj, otekle bezgavke in boleče žrelo. Pri otrocih je potek bolezni praviloma blag, okužba nosečnice z rdečkami pa ima lahko hude bolezenske posledice za še nerojenega otroka. Leta 2007 je bil prijavljen en sam primer rdečk, ki pa ni bil laboratorijsko potrjen.

Tudi pri ošpicah, ki so zelo nalezljiva bolezen, se pojavijo izpuščaj, povišana telesna temperatura in slabo počutje. V Sloveniji sicer že 8 let ni bilo prijavljenega primera ošpic, vendar je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS leta 2007 samo v Evropi bilo prijavljenih skoraj 4 tisoč primerov ošpic.

Okužba z virusom mumpsa je v Sloveniji zelo redka. Za okužbo je značilna povišana temperatura, glavobol, otečene obušesne in ostale žleze. Okužba lahko povzroči meningitis, encefalitis, izgubo sluha in tudi neplodnost.

Hepatitis B pa je virusno obolenje jeter.

 

Najpogostejše nalezljive bolezni pri otrocih

Norice so v Sloveniji zelo pogoste. Po podatkih iz letnega poročila je bilo v letu 2007 prijavljenih preko 13.300, najvišje incidenčne stopnje so bile pri otrocih od drugega do četrtega leta starosti. V knjigi Infekcijske bolezni avtoric Marice Marolt – Gomišček in Alenke Radšel – Medvešček so norice opisane na sledeč način: »Norice so nalezljiva bolezen, ki navadno prizadene otroke. Značilen je generaliziran mehurčast izpuščaj, splošnih težav je sorazmerno malo… Okužba se prenaša s kužnimi kapljicami in z zrakom.« Zdravljenje je simptomatsko. Zapleti sicer niso pogosti, a so možni, in sicer lahko pride do hudih vnetij kože, do odmrtja kože podkožja, okužbe možganov, potencialna nevarnost je tudi Reyev sindrom, lahko pa pride tudi do smrti.

Kot lahko preberemo na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS, je bilo leta 2007 v Sloveniji število prijavljenih primerov škrlatinke 3.831, od tega je bilo kar 64 % predšolskih otrok. »Potek škrlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le da mu je pridružen še kožni izpuščaj. Značilni znaki škrlatinke so torej povišana telesna temperatura, obloge na nebnicah, enantem mehkega neba, malinast jezik, izpuščaj (najprej na trupu), Pastijev znak, trikotnik Filatova in povečane angularne bezgavke.« Zdravljenje poteka z antibiotikom.

Peta bolezen je najpogostejša posledica okužbe s parvovirusom B19. »Gre za lažjo bolezen in vsakih nekaj let se pojavi epidemija. Običajno zbolevajo šolarji, večinoma nimajo vročine, rdeč izpuščaj se najprej pojavi na obrazu, nato pa po zunanjih delih okončin, traja pa dolgo časa, tudi do 18 dni,« pojasni prof. dr. Čižman. Zdravljenje je simptomatsko, specifičnega protivirusnega zdravila ni. Tudi šesta bolezen, ki jo povzroča virus herpesa simpleksa tipa 6, velja za lažjo bolezen. Prof. dr. Čižman jo opiše: »Gre za najpogostejšo bolezen z izpuščajem pri otrocih, starih od 6 mesecev do dveh let. Bolezen se začne z visoko vročino, ki običajno traja tri dni. Ko vročina pade, se pojavi izpuščaj po trupu, obrazu in okončinah. Po treh dneh izpuščaj izgine. Zdravljenje je simptomatsko.«

 

Marec, 2009

Ne spreglejte

Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več