Šistosomiaza – tropska parazitska bolezen

Šistosomiaza je tropska bolezen, ki jo povzročajo majhni črvi. Bolezen je nevarna, če se ne zdravi pravočasno, saj lahko privede do postopne odpovedi notranjih organov. Če ste se morda zadrževali v tropskih ali subtropskih krajih ali tja nameravate potovati, ne bo odveč, če upoštevate ukrepe za preprečevanje. In ste pozorni na morebitne začetne simptome.

O šistosomiazi smo se pogovarjali z Ondino Jordan Markočič, dr. med., spec. epidem., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Opisala nam je, za kakšno bolezen gre, kako se okužba prenaša, kakšni so simptomi in kako poteka zdravljenje.

Kakšna bolezen je šistosomiaza?

Ondina Jordan Markočič: »Šistosomiaza, znana tudi kot bilharziaza, je okužba, ki jo povzroča parazitski črv. Ta živi v sladki vodi v subtropskih in tropskih regijah.

V katerih delih sveta je tveganje največje?

• Afrika: južna in podsaharska Afrika, Malavijsko jezero, dolina Nila in Egipt,
• Južna Amerika: Brazilija, Surinama, Venezuela,
• Karibski otoki: Antigua, Dominikanska republika, Gvadelupe, Martinik, Saint Lucia (nizko tveganje),
• Srednji vzhod: Iran, Irak, Savdska Arabija, Sirija, Jemen,
• južna Kitajska,
• jugovzhodna Azija: Filipini, Laos, Kambodža, centralna Indonezija, delta Mekonga.

Kako pa se je nalezemo?

»Rizični za okužbo so plavanje, brodenje, veslanje v okuženih sladkovodnih virih v endemskih predelih sveta, kot so ribniki, jezera, mrtvi ali mirni rokavi rek, rezervoarji, kanali. Drobni črvi se zarijejo skozi kožo in se po krvi premaknejo v jetra in črevesje,« pojasnjuje Jordan Markočičeva in nadaljuje, da črvi po nekaj tednih začnejo odlagati jajčeca.

»Nekatera jajčeca ostanejo v telesu in jih uniči imunski sistem, medtem ko se nekatera druga izločijo z urinom ali blatom okužene osebe. Brez zdravljenja lahko gliste ležejo jajčeca več let. Če jajčeca ponovno preidejo iz telesa v vodo, se razvijejo v drobne ličinke, ki morajo nekaj tednov rasti v sladkovodnih polžih, nato se sprostijo kot odrasli črvi v vodo, preden lahko okužijo drugo osebo. To pomeni, da okužba ni prenosljiva neposredno s človeka na človeka,« zatrjuje Jordan Markočičeva.

Kako poteka okužba?

Zajedavec prek kože prodre v naše telo oziroma v žile. Čez nekaj dni se na koži pojavi kožni izpuščaj ali srbečica. Mesec do dva po okužbi pa se pojavijo še drugi simptomi:

• poviša se temperatura
• pojavi se mrzlica
• bolnik kašlja
• ima bolečine v mišicah.

V nadaljevanju jajčeca potujejo v venski pletež mehurja ali zelo redko tudi v hrbtenjačo (kjer povzročijo ohromitev ali vnetje hrbtenjače). Postopno se okvarjajo tudi notranji organi: jetra, mehur, prebavni sistem in tudi pljuča. Te težave se pojavijo kot reakcija organizma na parazite in ne kot posledica neposrednega delovanja parazita.

Kako in kdaj se lahko okužba dokaže?

Okužbo lahko odkrijejo s pomočjo laboratorijskih preiskav urina ali blata, in sicer od šest do osem tednov po izpostavitvi. Zajedavec ima svojega gostitelja, in sicer so to določeni polži, ki živijo v stoječih in redko tudi v tekočih sladkih vodah. Čisto vodo z jajčeci onesnažijo bolniki z blatom ali urinom. Jajčeca preidejo v polža ter se tam razvijejo v naslednjo stopnjo, potem pa se spet vrnejo v vodo. V telo vstopijo skozi kožo.

Okužbi se izognemo tako, da se ne kopamo v vodi, v kateri so zajedavci. Kopanje v morju in bazenih s klorirano vodo je s tega vidika varno.

Akutna šistosomiaza

Kot opozarja naša sogovornica, pri prvi okužbi pogosto ni nobenih simptomov, zajedavec pa lahko ostane v telesu več mesecev in let ter povzroča kasnejše poškodbe organov, kot so mehur, ledvice in jetra, pljuča in srce itd. Kot je še povedala Jordan Markočičeva, ob okužbi zelo redko nastanejo na koži, kjer so se zarili črvi, majhne, ​​srbeče in rdeče izbokline, ki vztrajajo nekaj dni.

»Po nekaj tednih se pri nekaterih ljudeh razvijejo visoka temperatura, srbeč, rdeč, pegast in dvignjen izpuščaj, kašelj, driska, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine v trebuhu in splošno slabo počutje. Ti simptomi, znani kot akutna šistosomiaza, pogosto izginejo sami od sebe v nekaj tednih. Pomembno je, da se okužba zdravi in se s tem preprečijo kasnejše težave,« je še opozorila naša sogovornica.

Kronična šistosomiaza

Pri nekaterih ljudeh s šistosomiazo, ne glede na to, ali so imeli kakršne koli začetne simptome ali ne, se po nekaj mesecih lahko razvijejo resnejše težave v organih, kjer zajedavec odlaga jajčeca. To je znano kot kronična šistosomiaza, pove Jordan Markočičeva.

»Kronična šistosomiaza lahko vključuje vrsto simptomov in težav, odvisno od organa, ki je okužen. Na primer, okužba prebavnega sistema lahko povzroči anemijo, bolečine v trebuhu in otekanje, drisko in kri v blatu, okužba urinarnega sistema lahko povzroči draženje mehurja (cistitis), bolečine pri uriniranju, pogosto potrebo po uriniranju in kri v urinu, okužba srca in pljuč lahko povzroči trdovraten kašelj, piskajoče dihanje, težko dihanje in izkašljevanje krvi, okužba živčnega sistema ali možganov lahko povzroči epileptične napade (krče), glavobole, šibkost in odrevenelost nog ter omotico. Brez zdravljenja se lahko prizadeti organi trajno poškodujejo.«

Kako se bolezen zdravi in koliko je ozdravljiva?

»Okužbo je mogoče zlahka zdraviti s specifičnimi zdravili, zato pa je treba opraviti ustrezno diagnostiko, če obstaja sum za okužbo. Če se pojavijo navedeni simptomi in je oseba potovala v dele sveta, kjer je šistosomiaza ter je bila izpostavljena potencialno okuženim sladkovodnim virom, je potrebna napotitev do specialista infektologa preko osebnega zdravnika. Diagnoza se običajno postavi s pregledom blata, urina ali krvi,« razlaga Jordan Markočičeva ter dodaja, da se šistosomiaza uspešno zdravi z ustreznim antiparazitskim zdravilom.

»Ker pa je zajedavec različno občutljiv v svojih fazah razvoja (jajčece, ličinka, odrasli črv) na zdravilo, je morda treba zdravljenje ponoviti, da ujamemo najobčutljivejšo razvojno fazo zajedavca. Določena zdravila se dodatno lahko uporabljajo za lajšanje simptomov akutne šistosomiaze ali simptomov, ki jih povzročijo kronične oblike,« še pove naša sogovornica.

Preberite tudi: Paraziti v telesu: kako pride do okužbe in kako se uspešno znebiti zajedavcev

Med zapostavljenimi boleznimi

Šistosomiazo označujejo tudi kot zapostavljeno tropsko bolezen. Zapostavljene tropske bolezni so skupina bolezni, ki so razširjene v revnejših deželah in med revnejšimi skupinami ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija navaja 17 prednostnih bolezni v tej skupini.

Zapostavljene bolezni so postavljene v senco tako imenovanih velikih »morilk« tretjega sveta – aidsa, tuberkuloze in malarije. Slednjim so posvečeni velika pozornost in prav tako velika sredstva za izkoreninjanje.

Na mnogih območjih je prizadet velik del populacije otrok, ki so stari do 14 let.

Ukrepi za preprečevanje širjenja

Preprečevanje šistosomiaze v endemičnih območjih vključuje več ukrepov, vključno s tem, da se izogibamo stiku s kontaminirano sladko vodo. Potrebno je izboljšanje oskrbe z vodo in sanitarij, da se omejita razmnoževanje in kontaminacija polžev, ki so vmesni gostitelji. Koristno je tudi izobraževanje skupnosti o tveganjih in načinih preprečevanja okužbe. V skupnostih, kjer se šistosomiaza pogosto pojavlja, pa je za to, da se zmanjša razširjenost in intenzivnost okužb, potrebno redno mesečno zdravljenje.
Zavedati se moramo, da sta nadzor in izkoreninjenje šistosomiaze velik izziv, saj je življenjski cikel zajedavcev zapleten in so za njihov razvoj potrebni vmesni gostitelji. Zlasti to velja v regijah, ki imajo vire omejene.

Bolezen se torej preprečuje z izboljšanjem dostopa do čiste vode in zmanjšanjem števila polžev. Na tistih območjih, kjer se bolezen pogosto pojavlja, se lahko oboleli množično zdravijo naenkrat, in sicer enkrat letno, pri tem pa se uporabi zdravilo prazikvantel. S tem zmanjšajo število okuženih in omejijo nadaljnje širjenje bolezni. Prazikvantel Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v vseh znanih okuženih primerih.

Preberite tudi: Paraziti v človeškem telesu