Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Morda se na prvi pogled zdi, da so bolnišnične okužbe le redke in zahtevajo netežavno zdravljenje, vendar ni tako. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč kot prednostno nalogo držav članic postavila prav obvladovanje z zdravstvom povezanih okužb, za podobne cilje pa se zavzema tudi Evropska unija.

Avtorica: Nika Arsovski

Najpogosteje prizadenejo najranljivejše skupine bolnikov

Bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo eno večjih javnozdravstvenih težav v svetu in tudi v Sloveniji, saj praviloma prizadenejo najranljivejše skupine bolnikov, poleg tega pa jih ni mogoče popolnoma preprečiti. Okužbam so po raziskavah sodeč namreč najbolj izpostavljeni starejši in operirani bolniki ter tisti s hitro smrtnimi boleznimi. Njihovo število lahko le oklestimo z dobro organiziranimi programi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v bolnišnicah, ki so obvezni po Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.

BO predstavljajo kompleksno težavo, saj podaljšujejo hospitalizacijo in prispevajo k smrtnosti ter trajni invalidnosti bolnikov, ob tem pa prinesejo tudi številne finančne stroške. BO nastanejo zaradi izpostavljenosti postopkom diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije v bolnišnicah. Povzročajo jih bakterije, virusi, glive in zajedavci. V vsaki od bolnišnic je pojav povzročiteljev treba spremljati s pomočjo rednih poročil mikrobiološkega laboratorija. Med najpogostejše povzročitelje bolnišničnih okužb spadajo vrste bakterij Escherichia coli in K. pneumoniae, ki izločajo  tako imenovane laktamaze beta razširjenega spektra. Te so zaradi encimov ESBL odporne tudi na penicilin. Pogoste so tudi vrste Klebsiella spp., enterokoki, Pseudomonas aeruginosa in na meticilin odporen Staphylococcus aureus – MRSA.

Presečna raziskava 21 slovenskih bolnišnic

V Evropi letno zaznajo več kot tri milijone primerov okužbe z BO, od tega se jih približno 50 000 konča s smrtjo. V Sloveniji obvladovanje in preprečevanje BO predstavlja del Nacionalne strategije za kakovost in varnost v zdravstvu. Le-ta narekuje tudi spremljanje kazalnikov kakovosti in javno objavljanje podatkov o bolnišničnih okužbah, ki je po svetu že postalo ustaljena praksa. Ustrezno zbrani podatki namreč spodbujajo k ustrezni uvedbi ukrepov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.

V nacionalno presečno raziskavo o BO v bolnišnicah z akutno oskrbo, ki je nastala leta 2011, so vključili vse bolnike, ki so se v tistem času zdravili v eni zmed 21 slovenskih bolnišnic za akutno oskrbo. Z raziskavo, ki je potekala v okviru vzpostavljanja slovenske nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb in v okviru evropske presečne raziskave okužb, so želeli med drugim tudi oceniti skupno breme vseh BO. Poleg tega so želeli opisati mikroorganizme, ki povzročajo BO, in podati oceno značilnosti bolnikov ter njihovo izpostavljenost zunanjim dejavnikom tveganja.

Največja težava na oddelkih za intenzivno zdravljenje

Bolniki, vključeni v raziskavo, so se v večini zdravili na internističnih in kirurških oddelkih. Le 9,9 % bolnikov je bilo z ginekološko-porodniškega, 6,7 % s pediatričnega oddelka, 3,7 % bolnikov pa z enot za intenzivno terapijo. Povprečna starost oseb, vključenih v raziskavo, je bila 54,8 leta, po spolu pa so za nekaj odstotkov prevladovale ženske. Izmed vseh vključenih v raziskavo je 31,6 % bolnikov imelo operacijo v zadnjem mesecu, 9,5 % bolnikom pa so v letu pred raziskavo z operacijo vstavili vsadek. Na dan raziskave je imela slaba polovica bolnikov (46,8 %) vstavljen periferni žilni kateter, manj pa centralni žilni (7,3 %) in urinski kateter (16,2 %).

Med 5628 bolniki so na dan raziskave 3,8 % bolnikom postavili diagnozo najmanj ene bolnišnične okužbe, dodatnega 2,6 % bolnikov pa je bilo na dan raziskave še vedno zdravljenih zaradi bolnišnične okužbe. Če torej strnemo rezultate raziskave, so ugotovili, da je bilo na dan raziskave z BO okuženih ali zdravljenih zaradi BO kar 6,4 % bolnikov. Izmed 358 okuženih z BO je 34 bolnikov bolehalo za dvema, dva bolnika pa kar tremi BO. Delež bolnikov z najmanj eno BO je bil najvišji v enotah za intenzivno zdravljenje, kjer je tudi najvišja izpostavljenost invazivnim postopkom. Tem so sledili kirurški in internistični oddelki. Med 396 epizodami BO so bile najpogostejše okužbe sečil, ki so jo zaznali pri skoraj petini pacientov, medtem ko jim je z 18,9 % sledila pljučnica, s 16,7 % pa okužbe kirurških ran. Pogoste so tudi okužbe krvi in spodnjih dihal ter gastrointestinalne okužbe.

Večje bolnišnice bolj na udaru kot manjše

V nacionalno presečni raziskavi o bolnišničnih okužbah v bolnišnicah z akutno oskrbo je bila več kot polovica bolnikov iz treh največjih slovenskih bolnišnic, le 12,4 % bolnikov pa z oddelkov manjših bolnišnic z manj kot 200 posteljami. V posameznih bolnišnicah se je ocena prisotnosti BO gibala med 0,0 in 8,5 % in je bila najvišja v velikih bolnišnicah, z več kot 650 posteljami (7,3 %), najnižja pa v majhnih bolnišnicah z manj kot 200 posteljami (3,7 %). Delež bolnikov z najmanj eno BO in tistih, ki so bili še vedno zdravljeni zaradi bolnišničnih okužb, je dokaj visok. Predvsem nesprejemljivo visok je delež v enotah za intenzivno terapijo (35,7 %), ki je precej višji kot ocenjeni ustrezni delež za Evropo.

Prav zaradi slednjih rezultatov je vzpostavitev nacionalnega epidemiološkega spremljanja BO v enotah intenzivne terapije in njihovo preprečevanje ter obvladovanje najpomembnejši sklep celotne raziskave. V vseh slovenskih bolnišnicah so organizirani programi, v okviru katerih izvajajo epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb ter vse diagnostične, terapevtske, negovalne in ostale postopke. Poleg tega izvajajo tudi ustrezno ravnanje z okužbami s strani bolnikov, zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter izvajanje programa zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih mestih ter usposabljanje zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. V zdravstvenih zavodih mora biti zagotovljeno tudi izvajanje sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in rokovanja z odpadki.

Ukrepi za zmanjševanje bolnišničnih bolezni

In kako lahko k preprečevanju bolnišničnih okužb pripomorejo bolniki? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj se o BO posvetujejo s svojim zdravnikom, ki bo na kratko predstavil ukrepe, ki jih za preprečevanje lahko izvajajo tudi sami. Pri tem veliko vlogo igra higiena rok, ki je eden izmed ključnih ukrepov za preprečevanje okužb. V večini zdravstvenih ustanov so ob lijakih nameščena navodila za pravilno umivanje in razkuževanje rok.

Poleg tega je priporočena uporaba antibiotikov po navodilu zdravnikov, saj nepravilno in nedosledno jemanje slednjih prispeva k razvoju odpornosti nekaterih mikroorganizmov, kar povzroča neučinkovitost pri zdravljenju. Ob tem je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi svojemu telesu in zdravnika obvestiti o bolečinah, oteklinah, rdečinah ali izcedkih, ki se pojavijo okrog kirurške rane ali žilnega katetra. Bolniki pa naj bodo pozorni tudi na pojav vročine in pojav driske, predvsem če se pojavijo tri ali več epizode v 24 urah. Antibiotiki namreč s svojim protimikrobnim delovanjem spremenijo normalno črevesno floro, kar omogoča razrast škodljivih bakterij, ki lahko povzročijo drisko. Kot zadnji ukrep pa na inštitutu navajajo ustrezno cepljenje, ki zagotavlja zaščito pred širjenjem nalezljivih bolezni, predvsem priporočajo cepljenje proti gripi.

Če torej strnemo rezultate raziskave, so ugotovili, da je bilo na dan raziskave z bolnišnično okužbo okuženih ali pa so bili zdravljeni zaradi BO kar 6,4 % bolnikov. Izmed 358 okuženih z BO je 34 bolnikov bolehalo za dvema, dva bolnika pa kar tremi bolnišničnimi okužbami. Delež bolnikov z najmanj eno BO je bil najvišji v enotah za intenzivno zdravljenje, kjer je tudi najvišja izpostavljenost invazivnim postopkom.

 

Februar 2016

Ne spreglejte

Poporodno obdobje je za žensko čas, v katerem se srečuje z vrsto sprememb. Telo je v stanju preobrazbe in iskanju
Preberi več
Nova normalnost, v kateri živimo danes, pred nas postavlja velik izziv. Življenjski tempo postaja vse hitrejši in vsak dan se
Preberi več
Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več