Slovensko zdravniško društvo je organiziralo spletno novinarsko konferenco z naslovom »Umrljivost ‘Z’ in ‘OD’ covida-19«, na kateri so strokovnjaki skušali odgovoriti na vprašanja, kje so vzroki za tako visoko umrljivost v Sloveniji in kako uspešni smo pri zdravljenju kritično bolnih, ugotavljali pa so tudi, kakšna je stopnja splošne umrljivosti v primerjavi z enakim obdobjem v preteklih letih.
Avtorica: Alja Možej
Države smrtnost izračunavajo različno
Prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher je poudarila, da številke same po sebi ne povedo veliko: treba je vedeti, na kakšen način se podatki pridobivajo, kako jih interpretiramo in kako primerjamo med seboj. »Obstajajo namreč različne vrste meril za spremljanje stanja, od tega, katera merila upoštevamo pri izračunavanju smrtnosti, pa je odvisno, ali so podatki, ki jih dobimo, med seboj primerljivi.«
Smrtnost je delež umrlih med zbolelimi (okuženimi) in podaja verjetnost, da zaradi neke nalezljive bolezni umremo.
V Sloveniji velja za potrjen primer covida-19 vsaka oseba z laboratorijsko potrjeno okužbo z virusom, ki povzroča covid-19, ne glede na to, ali ima ta oseba klinične znake in simptome. Smrt zaradi covida-19 pa je opredeljena kot smrt zaradi klinično opredeljene bolezni, razen če obstaja jasen drug vzrok smrti, ki ni povezan z boleznijo covid-19 (npr. poškodba). »Nikjer pa se ne pogovarjamo o umrlem zaradi covida-19 ali umrlem s covidom-19: vsak, ki je umrl po tem, ko je imel potrjen covid-19, uradno umre zaradi covida-19, razen tistih, pri katerih obstaja jasen drug vzrok smrti, kot je npr. poškodba,« je poudarila dr. Kraigherjeva.
In še o tem, zakaj se podatki o umrljivosti med državami razlikujejo in pogosto niso primerljivi?
Vse je odvisno od tega, kako izračunavamo smrtnost. Vanjo lahko prištevamo vse obolele, lahko pa v izračun vključimo vse tiste, ki so bili na laboratorijskem testu pozitivni, pa ne kažejo kliničnih znakov in simptomov. Nekatere države pri izračunavanju smrtnosti v imenovalec dajejo vse pozitivne, tudi asimptomatske, in na ta način dosežejo nižjo smrtnost.
V Sloveniji podatke o umrlih zbiramo na dva načina
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je pojasnil, da v Sloveniji podatke o umrlih zbiramo na dva načina. Tako Ministrstvo za zdravje podatke o smrtih zbira neposredno od bolnišnic in domov za ostarele občane (DSO), NIJZ pa podatke o umrlih zbira po drugačni poti, in sicer na podlagi treh virov: mrliškega lista, zdravniškega poročila o umrlem zaradi nalezljive bolezni ter primerjave tako pridobljenih podatkov z nekaterimi drugimi bazami podatkov. Posledično znotraj države krožijo dvoji različni podatki o smrtnosti, ki jih mediji in posamezniki uporabljajo v skladu z lastno presojo.
Edini pravi kazalnik uspešnosti spopadanja z epidemijo je celokupna smrtnost
Ker države različno opredeljujejo smrt zaradi covida-19, so podatki o smrtnosti med državami med seboj neprimerljivi in kot taki po mnenju akademika, prof. dr. Marka Noča ne odražajo uspešnosti posameznih držav pri spopadanju z epidemijo. »Zame je ključen podatek za ocenjevanje uspešnosti spopadanja z epidemijo celokupna smrtnost, ki ni odvisna od definicije t. i. covid smrti, hkrati pa upošteva tudi posledice upadanja drugih, na covid-19 nevezanih dejavnosti.« V Sloveniji med prvim valom porasta celokupne smrtnosti nismo zaznali, drugače pa je med jesenskim valom, opozarja dr. Noč.
Oktobra smo v Sloveniji zabeležili 354 smrti več kot med letoma 2015 in 2019, novembra pa je bilo teh presežnih smrti že 1.319 več v primerjavi z obdobjem 2015–2019. »Če bo šlo tako naprej, bo davek epidemije do konca leta približno 3.000 življenj,« ocenjuje dr. Noč.
Razmere se v Sloveniji postopoma izboljšujejo
Za konec je Krek je še poudaril, da je bila umrljivost v Sloveniji med prvim valom močno drugačna od umrljivosti med drugim valom.
Med prvim valom je bilo okuženih 1.479 ljudi, umrlo jih je 108, umrljivost pa je znašala 7,3 %. V drugem valu je do zdaj okuženih 94.835 oseb, kar 64-krat več kot v prvem, umrlo je 1.351 oseb, kar je 12,5-krat več kot v prvem valu, umrljivost v drugem valu pa trenutno znaša 1,4 %, kar je petkrat manj kot v prvem valu.
V celoti gledano stopnja umrljivosti v Sloveniji trenutno znaša 2,1 %. »Če pogledamo število umrlih na 100.000 prebivalcev, vidimo, da trditev, da je Slovenija po številu umrlih rekorderka med evropskimi državami, ne drži. Nahajamo se približno na sredini lestvice.« Za konec pa je Krek delil še vzpodbudno novico: aktualni podatki o številu umrlih v posameznem dnevu v bolnišnicah naj bi kazali na to, da se epidemija umirja.
ABC
A Države različno izračunavajo smrtnost, zato podatki niso primerljivi.
B V Sloveniji podatke o smrtih zaradi covida-19 zbiramo na dva različna načina.
C Davek epidemije do konca leta bo v Sloveniji znašal približno 3.000 življenj.
