Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V hladnejšem času leta so pogostejše tudi različne bolezni dihal. V tokratnem prispevku boste spoznali, kako so naše dihalne poti sploh sestavljene, predstavljamo pa vam nekaj najpogostejših metod, s katerimi lahko izboljšate zdravje svojih dihalnih poti oziroma premagate različne bolezni, ki prizadenejo dihalni sistem.

Avtor: Andreja Košir

 

Dihalne poti

Kisik v naša pljuča pride preko dihalnih poti, ki jih razdelimo na zgornje in spodnje dihalne poti. Zgornje dihalne poti sestavljajo vsi deli, ki so zunaj prsne votline, torej nosna votlina, žrelo, grlo in zgornji del sapnika. K spodnjemu delu dihalnih poti pa spadajo vsi deli, ki se nahajajo v prsni votlini. To pa sta spodnji del sapnika in pljuča. Sapnik se razdeli še v dve sapnici, ki vodita v pljuča, tam pa se sapnici delita še v več sapnic, te pa še v manjše sapničice. Sapničice se na koncu razširijo v pljučne mešičke, ki jim pravimo tudi alveole. K dihalnemu sistemu pa neposredno uvrščamo še poprsne opne in dihalne mišice. Brez tega dela dihalni gibi sploh ne bi bili mogoči.

 

Zgornji del dihal je tisti, ki je ves čas na udaru različnih mikroorganizmov, torej virusov, bakterij in glivic. Kadar pride do okužbe zgornjih dihalnih poti, gre največkrat za blažje bolezni (na primer za prehlad ali vnetje mandljev), lahko pa se razvijejo resnejša obolenja, kot je na primer gripa. Poudarjamo, da tako prehlad kot gripo povzročajo virusi. Pri večini prehladov gre za kapljično okužbo, kar pomeni, da z zrakom vdihnemo kapljice, v katerih se nahajajo virusi.

Virusi napadejo celice v sluznici nosu in žrela, tam pa se potem začnejo razmnoževati. V okuženo sluznico s krvjo prihajajo limfociti oziroma bele krvničke. Ker gre za vnetje, žile v nosni sluznici nabreknejo, iz njih pa se začne izločati precej več tekočine kot sicer, posledica tako nabrekle sluznice pa je neprijeten izcedek iz nosu.

Tudi za vnetje grla so krivi virusi. Glasilke se zaradi vnetja ne morejo več pravilno zatresti, zato smo takrat pogosto hripavi ali pa smo celo ob glas.

Virusni okužbi pa lahko sledi še bakterijska okužba, zaradi katere nastane gnoju podoben izcedek, ki se nam nabira v obnosnih votlinah. Bakterije se namreč naselijo v votlih delih kosti, ki obkrožajo nosno votlino. Takrat govorimo o vnetih sinusih.

 

Bronhitis     

Pri bronhitisu gre za virusno vnetje sapnic. Za to bolezen je značilen kašelj z izmečkom, spremlja pa ga tudi zmerno povišana temperatura. Pri bronhitisu sta najpogosteje prizadeti veliki sapnici, lahko pa tudi srednje velike sapnice, včasih celo sapničice. Gre za pravi vnetni odziv, pri katerem nabreknejo sluznica in globlja tkiva, zato se zožijo notranje dihalne poti.

Do stalnega ali kroničnega bronhitisa lahko pride zaradi stalnega kajenja ali izpostavljenosti vseh sapnic različnim onesnaženim delcem iz zraka. Tobačni dim in druge dražeče snovi namreč povzročijo povečanje žlez v sluznici, zaradi tega pa nastaja več sluzi. Zaradi tega pride do okvare migetalk na migetalčnem epitelu, sluz pa začne zastajati v dihalnih poteh in postaja pravo gojišče bakterij. Ker pride do vnetnega odziva, so dihalne poti neprestano zožene, zaradi česar je motena izmenjava zraka.

 

Pljučnica

O pljučnici govorimo, kadar pride do infekcijskega vnetja pljuč z bakterijami, glivicami, virusi ali s paraziti. Pojavnost pljučnice je večja predvsem v hladnejšem delu leta in takrat, kadar je ozračje bolj onesnaženo. Pljučnico lahko prepoznamo po slabem počutju (smo brez moči in popolnoma oslabeli), kašlju (pri virusni pljučnici je kašelj suh, za bakterijsko pljučnico pa je značilen kašelj z gnojnim izmečkom), težavah z dihanjem, povišani telesni temperaturi, mrzlici, bolečinah v prsnem košu, veliki zadihanosti.

Če se zgodi, da zbolite za pljučnico, morate nemudoma obiskati zdravnika, saj je ta bolezen lahko tudi smrtna. Pri zdravljenju pomaga počitek, pitje veliko tekočine ter jemanje predpisanih zdravil.

 

 

Pomagajmo si sami:

 

Solna terapija

Solna terapija je odličen način, kako lahko poskrbimo za zdravje naših dihalnih poti. In ne le to, ta tehnika, pri kateri vdihavamo suh aerosol naravne kamene soli, blagodejno vpliva tudi na našo kožo, zato je solna terapija primerna tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. Gre za popolnoma naravno in klinično preizkušeno metodo. Solno terapijo izvajamo v posebnih solnih sobah, kjer se s pomočjo generatorja v prostoru ustvari posebna atmosfera, ki blagodejno deluje na naša dihala in kožo. Generator je posebna naprava, ki v prostor vpihava suh aerosol naravne kamene soli.

 

Inhalatorji

V hladnejših dneh so inhalatorji nepogrešljivi pripomočki za krepitev zdravja dihalnih poti ter za odpravljanje različnih težav z dihanjem. Inhalator zdravilnim učinkovinam omogoča nemoten vstop v naš dihalni sistem. Inhalator vsebuje ustnik ali masko, preko katerih aerosoli prehajajo v dihalne poti ter tako blažijo težave.

 

Aerosolna terapija

Pri aerosolni terapiji neko določeno zdravilo jemljemo preko inhalatorja z razpršilcem. Aerosol opredeljujemo kot raztopino tekočih ali trdnih delcev, ki se prenašajo z zrakom. Aerosolna terapija je eden najbolj uveljavljenih načinov zdravljenja dihal. Z njo zdravimo različne infekcijske okužbe dihal (na primer kronični in bakterijski bronhitis, vnetje sinusov, vnetje ušes …), astmo, pljučnico, emfizem in drugo. Za aerosolno terapijo uporabljamo posebne vrste inhalatorjev – z njihovo pomočjo v dihalni sistem vnesemo zdravilno raztopino. Ta terapija je primerna za ljudi vseh starosti (tudi za starejše in otroke).

Inhalacijska terapija

V našem okolju so v uporabi trije sistemi inhalacijske terapije. To so nebulizatorji oziroma inhalatorji pod pritiskom, ki se uporabljajo predvsem v bolnišnicah. Potem pa so tu še električni inhalatorji s črpalko za zrak in ultrazvočni inhalatorji za zdravila v vodni raztopini. Kot tretjo skupino inhalacijske terapije naj omenimo aerosolne inhalatorje oziroma razpršilce. Zadnja terapija pa so še inhalatorji za zdravila v prahu. Prav slednji veliko obetajo tudi prihodnosti. Uporaba in priprava inhalatorjev je namreč zelo preprosta. Njena prednost je tudi, da lahko bolnik s pomočjo lastnega vdiha uravnava inhalacijo. Poleg tega so pri tej obliki terapije lokalni stranski učinki manjši kot pri razpršilcih. Inhalatorji za zdravila v prahu pa po povrhu vsega še okolju prijazni, saj ne vsebujejo propelentov.

 

Respiratorna terapija

Pri respiratorni terapiji gre za krepitev mišic dihalnih poti s pomočjo posebnih ekspiratornih in inspiratornih vaj. Ta terapija je potreba po določenih zahtevnejših operacijah dihal, vnetjih in daljših boleznih dihal. Mišice namreč oslabijo, zato jih je treba okrepiti. Prav pri zdravljenju astme in bronhitisa so te vaje izjemnega pomena, saj tako preprečimo hujša poslabšanja bolezni.

 

Nosni aspiratorji

Ker dojenčki in majhni otroci še niso sposobni izpihati sluzi iz nosu, je nosni aspirator odlična možnost za čiščenje nosnih poti. Gre za priročen in zelo uporaben pripomoček, s katerim otroku, ki ima zamašen nos, omogočimo normalno dihanje.

Obstaja več različnih nosnih aspiratorjev, najpogostejši pa so tisti, ki jih preprosto nataknemo na cev sesalca za prah. Aspirator dihalne poti očisti s pomočjo vakuuma, ki ga ustvari sesalec. Na prvi pogled je čiščenje nosu z aspiratorjem videti nekoliko nenavadno, vendar je za otroka popolnoma varno in neboleče. Sesalno glavico vtaknemo v nosno odprtino in sesamo toliko časa, da se iz nje ne izsesa vsa nosna sluz.

Obstajajo tudi nosni aspiratorji na vdih, čiščenje otrokovega nosu pa poteka tako, da nastavek vtaknete v nosno odprtino, ustnik pa daste v usta in ga stisnete z zobmi. Ko vdihnemo, nežno posesamo sluz iz nosu, ki se zbira v lovilcu za sluz.

Tudi čiščenje nosnega aspiratorja je popolnoma preprosto, saj ga le speremo pod tekočo vodo in osušimo. Priporočamo, da nosni aspirator po več uporabah dobro prekuhate.

 

 

 

 

 

Zgornji del dihal je tisti, je ves čas na udaru različnih mikroorganizmov, torej virusov, bakterij in glivic.

Pljučnico lahko prepoznamo po slabem počutju, kašlju (pri virusni pljučnici je kašelj suh, za bakterijsko pljučnico pa je značilen kašelj z gnojnim izmečkom), težavah z dihanjem, povišani telesni temperaturi, mrzlici, bolečinah v prsnem košu, veliki zadihanosti.

V hladnejših dneh so inhalatorji nepogrešljivi pripomočki za krepitev zdravja dihalnih poti ter za odpravljanje različnih težav z dihanjem.

 

November 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja