Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
učinkovitost cepiv proti koroni

Cepivo naj bi vsaj do neke mere prebivalstvo zaščitilo pred virusom in tlakovalo vrnitev v kolikor toliko normalno življenje. Se pa v zadnjem času, podobno kot covid-19, po družabnih omrežjih širijo vse mogoče dezinformacije o cepivih in po izsledkih nekaterih anket naj bi bilo skoraj 50 % Slovencev neodločenih glede cepljenja proti covidu-19. Nekateri mu ne zaupajo, ker je novo, drugi menijo, da so po preboleli okužbi odporni proti virusu, tretji zaupajo lažnim informacijam, ki krožijo med ljudmi.

Da bi prebivalstvo lahko dobilo točne informacije, so se na STA v okviru portala STAznanost odločili pripraviti okroglo mizo z naslovom Dejstva o cepljenju in cepivih proti covidu-19.

Avtor: K. G.

Dirka za cepivo

Kmalu po začetku epidemije covida-19 se je začela dirka za izdelavo cepiva in konec leta 2020 je bilo končno slišati pozitivne novice. Pri nas je bilo največ govora o dveh cepivih na osnovi tehnologije mRNK, proizvajalcev Pfizer-BioNTech in Moderna, ki sta na voljo tudi pri nas.

Cepiva proizvajalca AstraZeneca Evropska agencija za zdravila (EMA) sicer še ni odobrila in se šele približuje ciljni črti, toda zadnje informacije dajejo slutiti, da morda ne bo tako učinkovito, kot bi si želeli. Tako pri cepivu AstraZeneca kot pri ruskem cepivu Sputnik V in kitajskem cepivu CoronaVac ne gre za cepiva mRNK. Slednji dve sta denimo dostopni v Srbiji, pri nas pa nista na voljo.

Po prvih ocenah ima cepivo proizvajalcev Pfizer-BioNTech po dveh dozah cepljenja 95-odstotno učinkovitost, cepivo Moderne pa 94-odstotno. Učinkovitost še nepotrjenega cepiva AstraZeneca se je sredi januarja ocenjevala na 50–70 %, informacije, ki so v zadnjih dneh prišle v javnost, pa pravijo, da je morda učinkovitost cepiva (sploh pri nekaterih starostnih skupinah) precej manj učinkovita. Za končne odgovore bo treba počakati na končne izsledke testiranja cepiva. Učinkovitost kitajskega cepiva CoronaVac se ocenjuje med 50 in 80 %, učinkovitost cepiva Sputnik V na 91 %.

Neprepričana javnost

Pri nas dostopni cepivi proizvajalcev Pfizer-BioNTech in Moderna sta osnovani na nove tehnologije mRNK, ki se tokrat prvič uporablja na ljudeh, zato ne preseneča, da se med ljudmi pojavljajo dvomi. Toda Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, miri, da so vse skrbi odveč. Delovanje cepiva RNK Jerala razloži s prispodobo snežinke, ki se ob padcu na tla stopi – enako ima tudi RNK, ki je nekakšen posrednik v signalizaciji, kratko življenjsko dobo. Iz njega nastanejo proteini, ki se tudi sami hitro razgradijo in »od cepiva ne ostane nič, ni vgradnje v genom, ni nobenega stranskega učinka, razen učinkov cepljenja, ki so značilni za vsa cepiva«.

Kot je povedal Jerala, je v cepivu proti covidu-19 mešanica štirih lipidov, nekaj soli, sladkorja ter RNK in nobena od teh sestavin ne povzroča stranskih učinkov, kar velja tako za cepivo Pfizer-BioNTech kot Moderna. Sestava cepiva je tudi javno objavljena. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, k temu dodaja, da težko najdemo hrano ali pijačo, kjer bi bilo manj aditivov kot v tem cepivu.

Cepljenje v Sloveniji

K nam je najprej prišlo cepivo proizvajalcev Pfizer-BioNTech, s katerim se je cepljenje v Sloveniji začelo 27. 12. 2020, od drugega tedna januarja pa je bilo na voljo tudi cepivo Moderne. Najprej je bilo na voljo za oskrbovance in zaposlene v domovih starejših občanov, za zdravstvene delavce in za starejše od 80 let.

V tretjem tednu januarja je sicer prišlo do manjšega zaostanka, saj je k nam prišlo precej manj doz cepiva Pfizer-BioNTech, kot je bilo obljubljeno, hkrati pa je razpoložljivost doz cepiva Moderna namreč zelo majhna. Do težav je prišlo, ker proizvajalec na Nizozemskem gradi novo tovarno, da bo lahko v prihodnje pospešil proizvodnjo cepiva, v prihodnjih tednih se pričakuje spet normalna dobava cepiva.

Kaj kaže praksa glede stranskih učinkov?

Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju v Sloveniji se beleži v Register neželenih učinkov (stranskih pojavov), pridruženih cepljenju, ki ga upravlja NIJZ.

Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, razloži, da gre pri stranskih učinkih cepiva proti covidu-19 večinoma za lokalne reakcije, hujše so bolj izjema kot pravilo. Tako Fafangel omeni podatke za ZDA, kjer je bilo do sredine januarja odmerjenih več kot 1.800.000 odmerkov cepiva, pri čemer je bilo zabeleženih 21 anafilaktičnih reakcij, od tega 17 pri ljudeh z zgodovino alergij, od katerih jih je sedem že doživelo anafilaktično reakcijo.

Do vključno 26. 1. 2021 je bilo v Sloveniji cepljenih 51.128 oseb z enim in 9.851 oseb z dvema odmerkoma. Prav tako je bilo do tega dne na skupno 69.030 razdeljenih odmerkov cepiva prijavljenih 208 stranskih učinkov, med njimi do 24. 1. šest resnih, kar predstavlja 2,9 % glede na vse posredovane prijave stranskih učinkov.

»Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija, druga klinično pomembna stanja in smrt,« piše v izjavi za javnost NIJZ.

Fafangel poudari, da je ključno ugotoviti, ali gre za časovno sosledje ali vzročnost.

Kako je bilo v primeru resnih primerov v Sloveniji?

»Pri dveh starejši osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je na dan cepljenja prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, v bolnišnici so ugotovili srčni infarkt, naslednji dan je oseba umrla. Komisija pri Ministrstvu za zdravje, ki je primer obravnavala, je zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. V drugem primeru pa je prišlo do smrti 12 dni po cepljenju in je še v fazi preiskav,« so 27. 1. v svojem tedenskem poročilu zapisali na NIJZ.

Kar se tiče ostalih štirih resnih primerov, pa pravijo, da so prejeli še »prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija (kolaps nekaj ur po cepljenju, venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, levkemija/limfom 9 dni po cepljenju in anafilaksija takoj po cepljenju). Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.«

Treba se je sicer zavedati, da smo v Sloveniji začeli s cepljenjem polimorbidne populacije – starejši in oskrbovanci DSO – za katero je že tako značilno slabše zdravstveno stanje.

Zgrešena prepričanja o cepivih

Kljub cepljenju v DSO je nekaj oskrbovancev vseeno zbolelo za covidom-19, kar je prililo olja na ogenj teoretikom zarot. Toda Fafangel zagotavlja, da zaradi cepljenja proti covidu-19 NE MOREMO zboleti za koronavirusno boleznijo, saj v samem cepivu ni živega virusa.

Pravi pa, da so se že ob samem začetku cepljenja epidemiologi zavedali potencialnih neresnic, zato je že takrat javno opozoril, da lahko ljudje kljub cepljenju zbolijo, če so že prišli v stik virusom, ali so prišli v stik z njim, preden so razvili protitelesa. Ker so začeli s cepljenjem tudi v DSO, kjer so beležili izbruhe covida, so bili nekateri oskrbovanci tako virusu že izpostavljeni.

Kaj pa pozitiven rezultat na testih kot posledica cepljenja? Fafangel spet odločno zamahne z roko. Na testih, ki jih uporabljamo za zaznavanje covida (PCR in antigenski testi), cepljen človek ne more biti pozitiven kot posledica cepljenja. Pri serologiji bi videli protitelesa v krvi, toda to niso testi, ki se jih uporablja za vodenje evidence o številu primerov, zbolelih za covidom-19.

Je cepljenje učinkovito proti novim sevom?

V zadnjem času so se pojavili novi sevi, kot so angleški, škotski, južnoafriški in brazilski. Duhove buri predvsem angleški sev, ki naj bi bil do 70 % bolj nalezljiv. Po do zdaj znanih podatkih naj bi se v Sloveniji pojavil že pred sredino januarja 2021, verjetno celo že decembra 2020.

Čeprav je potencialno razlog za skrb, se predvideva, da naj bi nas obstoječa cepiva enako dobro zaščitila tudi pred novimi sevi. Jerala pove, da to sicer ni zagotovo, saj ob prevelikem številu mutacij lahko cepiva slabše delujejo. Dobra novica pa je, da se da v primeru novih sevov cepiva RNK v nekaj tednih prilagoditi.

Cepljenje in kronični bolniki

Ker je potek bolezni covid-19 pri kroničnih bolnikih bolj tvegan in se je že od začetka vedelo, katere populacije bodo prišle v poštev za cepljenje, so bili po Ihanovih besedah kronični bolniki že vključeni v tretjo fazo testiranja cepiva, tako kot tudi onkološki bolniki, ki niso na aktivni citostatični terapiji. Študije so ugotovile, da merljivih zapletov ni bilo.

Nosečnice in otroci so iz vsake študije cepiv po protokolu izvzeti, zato se jim ne more svetovati cepljenja, pravi Ihan, ker niso bili študijska skupina. Mnoga ameriška ginekološka združenja so vseeno izdala priporočila nosečnicam, naj pretehtajo razloge za in proti cepljenju. Konec koncev, razlaga Ihan, mora vsak (sploh pa tisti z večjimi faktorji tveganja) pretehtati – ali je zanj bolj ugodno cepivo ali okužba s covidom-19.

Stran z egoizmom

Številni posamezniki si mislijo: »Kako pa jaz ogrožam druge, če se ne cepim?« Fafangel na to jasno odgovarja: Ogrožajo sebe; ogrožajo druge, ker bodo širili virus in obremenili zdravstveni sistem; ogrožali bodo tiste skupine, ki se ne smejo cepiti ali se jim še ni uspelo cepiti (npr. otroci, pri katerih so lahko posledice bolezni dosmrtne). V resnici ti ljudje tvegajo celoten sistem, saj dokler bo virus krožil, ne bomo mogli normalno živeti, kar velja za cel svet – če ne bo pandemija obvladovana na svetovni ravni, ne bo niti v Sloveniji. Brez cepljenja torej tvegamo sebe, bližnjega, Slovenijo in odziv na celotno epidemijo, še podčrta.

Cepljenje je učinkovito ob zadostni precepljenosti

Da bi govorili o kolektivni imunosti, bi moralo biti precepljenega 60–80 % prebivalstva. Ni še jasno, ali cepljen človek še vedno lahko prenaša virus, zato Fafangel svetuje, da se vsak od nas obnaša, kot da je potencialno okužen in upošteva splošna priporočila.

Ni še povsem jasno, kako dolgo po preboleli okužbi s covidom-19 v telesu ostanejo protitelesa, ocenjuje se, da med tremi in štirimi meseci, nekatere študije nakazujejo, da celo do pol leta, seveda pri nekaterih zgolj en mesec, pri drugih pa skoraj celo leto, razloži Ihan. Cepljenje se zato svetuje tudi pri vseh, ki so okužbo preboleli, še dodaja Ihan.

ABC

A Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. 12. 2020.

B V enem mesecu je bilo odmerjenih okoli 70.000 doz cepiva in prijavljenih nekaj več kot 200 stranskih učinkov.

C Zaznanih je bilo šest hujših stranskih učinkov, toda vzročna povezava s cepivom še ni bila dokazana.

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več