Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V luči grozovitega dogajanja v izolski bolnišnici, ko je pacient ustrelil zdravnika, ubil uniformiranega prometnega policista in huje ranil še enega policista, sam pa potem umrl v obračunu s policijo, je še bolj pomembno osveščanje javnosti. Nujno je, da bolnik oziroma pacient ve, kakšne so njegove pravice in jih izkoristi po mirni poti. Ob tem sta obojestransko razumevanje in strpnost še kako pomembna. Včasih zdravniki pri ljudeh vzbujajo strahospoštovanje, saj so v njihovih rokah nemalokrat njihova življenja. Vsi vemo, da je v Sloveniji zdravnikov premalo in da so preobremenjeni, pa vendar je jasno tudi dejstvo, da  si bolnik zasluži korektno obravnavo. Kakšen je pravi odnos, da sta obe strani zadovoljni, smo skušali ugotoviti skupaj z zastopnikom pacientovih pravic Avgustom Rebičem.

Avtorica: Katja Štucin

 

Pogovor med zdravnikom in bolnikom je zelo pomemben. Kako naj bi potekala kakovostna komunikacija med njima?

Bolnik mora biti obveščen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe. Prav tako je prav, da zdravnik bolniku pojasni cilje, vrsto, način izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristi in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja. Nikakor ne smejo izostati podatki o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih ter drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve in morebitnih drugih možnostih zdravljenja. Vse našteto pa naj bi zdravnik pojasnil pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij.

Bolniku se v glavi porajajo številna vprašanja. Kaj lahko vprašajo zdravnika, da ne bodo preveč posegali v njegovo delo in motili postopka obravnave?

Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja. Vsekakor ima že po Zakonu o pacientovih pravicah tudi pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih. O vsem tem lahko vpraša svojega zdravnika, ki mora kljub velikemu obsegu dela najti čas za odgovore.

Je zdravnik dolžan pojasniti bolniku tudi podrobnosti, čeprav nima na voljo toliko časa, kot bi denimo posamezen bolnik želel?

Res je, da večina pritožb izhaja iz tega, da si zdravniki vzamejo premalo časa za pojasnilo, čeprav je to njihova dolžnost. Ko pa si ta čas vzamejo, so vsa nesoglasja odpravljena, pri čemer se sam ne spuščam v to, ali nimajo časa ali je to način njihovega dela.

Že v uvodu izpostavljeno strahospoštovanje pred zdravniki lahko ohromi bolnika, ki posledično niti ne upa kaj dosti govoriti. Kako se lahko temu izogne?

Zato da si bodo bolniki upali govoriti, jih je treba informirati. Vedeti morajo, kakšne pravice imajo kot pacienti in ob tem, da jih lahko zahtevajo, seveda na spoštljiv in dostojen način. Lahko tudi s pomočjo nas, zastopnikov. Naša osnovna naloga je, da damo pacientu osnovne informacije, nudimo strokovno pomoč in dajemo konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Kdo in kdaj natančno se torej lahko obrne na zastopnika?

Na zastopnika se lahko obrne vsak uporabnik zdravstvenih storitev pri katerem koli izvajalcu zdravstvenih storitev in vsakdo, ki potrebuje osnovne informacije, strokovno pomoč ali konkretne usmeritve. Pacient se lahko na nas obrne vedno, kadar potrebuje nasvet, pomoč ali zastopanje, seveda v povezavi s problemom, ki se nanaša na katero koli od pacientovih pravic, določenih v Zakonu o pacientovih pravicah. Lahko izpostavim, da je delo zastopnika pomembno in odgovorno, saj lahko na izvajalce kadar koli naslovimo predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje v roku, ki ga določimo, tudi odgovoriti.

Včasih bolniki ne doživijo korektnih odnosov zdravnikov, ki zaradi različnih razlogov, med njimi časovna stiska, preobremenjenost, slab dan, ne opravijo svojega dela kot bi ga načeloma morali. Lahko v danem trenutku zahtevajo drugega zdravnika? Kaj pa če ni na voljo?

Če bolnik na daljši rok ni zadovoljen z delom zdravnika, ima pravico zamenjati osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Pri obravnavi pri specialistih in v bolnicah pa ima pod določenimi pogoji pravico zahtevati tudi drugo mnenje zdravnika.

Kasneje se lahko bolniki v določenem roku tudi pritožijo, in sicer na posamezen zdravstveni zavod, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zdravniško zbornico Slovenije, Ministrstvo za zdravje  in seveda na Zastopnika pacientovih pravic. Delo slednjega v Kranju opravljate tudi vi, koliko pritožb nad delom zdravnikov prejmete v povprečju na leto?

Glede na letno poročilo za leto 2015 bi sicer težko natančno odgovoril o pritožbah prav na delo zdravnikov, lahko pa povem, da se je po mojo pomoč obrnilo 377 pacientov,  od tega sem imel 13 obravnav oziroma pritožb, ki so se nanašale konkretno na delo določenega zdravnika.

Kaj se zgodi z zdravniki, na katere opozori več bolnikov, da svojega dela ne opravljajo korektno?

Za zdravnike, na katere opozori več bolnikov, da svojega dela ne opravljajo korektno, je pristojna Zdravniška zbornica, ki jim  lahko v skrajnih primerih odvzame licenco.

Ali kdaj prejmete tudi pohvale? Vemo, da so zdravniki večinoma zelo prijazni in da kakovostno opravljajo svoje delo. Se tiste najboljše morda v Sloveniji tudi kakor koli nagradi?

Moram povedati, da s pohvalami pacienti ne prihajajo k meni, te se zbirajo na druge načine. Prav vsako leto se po določenih postopkih izbirajo najboljši zdravniki, ki dobijo priznanja ob prisotnosti medijev in tudi sam sem bil že prisoten na teh podelitvah priznanj.

 

September 2016