Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Značilnost epilepsije so ponavljajoči se epileptični napadi. Gre za stanje, ki je mnogokrat povsem obvladljivo, kadar je jasen vzrok, ki ga je mogoče zdraviti, pa tudi ozdravljivo. Po vsem svetu ima epilepsijo približno 40 milijonov ljudi. Več o njej smo povprašali mag. Bogdana Lorberja, dr. med., vodjo Centra za epilepsije odraslih, ki deluje v okviru Kliničnega oddelka za bolezni živčevja.

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj je epilepsija?

Epilepsija ni bolezen, je znak bolezni. Edini skupni znak različnih epilepsij so napadi, ki so tudi zelo različni med sabo. Kako so videti, je odvisno, v katerem delu možganov se je motnja pojavila, preko katerih delov možganov gre in koliko se razširi. Pri nekaterih se napad sploh ne vidi, pri drugih pa bolnik pade po tleh, ima krče, itd. Napadi se navadno sami končajo, ne glede na to, kako so videti. Izredno redko trajajo več kot dve minuti, v primeru, da pa se trajanje vendarle približuje petim minutam, je nujno potrebno poklicati zdravnika. Epileptični napadi se pojavijo in prenehajo, v vmesnem času pa je bolnik videti zdrav, ima le večjo nagnjenost k epileptičnim napadom.

Kaj povzroča epilepsijo, kakšni so lahko vzroki za njen pojav?

Vzrokov je veliko. To so lahko poškodbe možganov, tumorji, prirojene motnje v dozorevanju možganov, zastrupitve, itd. Na splošno bi lahko rekli, da obstajajo očitni vzroki in taki, ki jih, če se še tako trudimo, ne moremo odkriti. Približno pri polovici ljudi z epileptičnimi napadi vzroka me poznamo.

Kateri so dejavniki tveganja?

Tvegano življenje, ki lahko pripelje do bolezni ali poškodb, ki okvarijo možgane. Epileptični napad je nato posledica bolezni ali poškodbe možganov. Pojavljajo se lahko pri alkoholizmu, ki je v Sloveniji žal najpogostejši vzrok posameznim izzvanim epileptičnim napadom. Pri bolnikih z epilepsijo pa so neka univerzalna tveganja za pogostejše pojavljanje napadov neprespanost, akutni alkoholni opoj, nekatere droge, stres, utripajoča močna svetloba, itd. Odvisno od vrste epilepsije.

Ali se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju?

Pojavlja se kadar koli v življenju, pogosteje v otroštvu in pri starejših ljudeh. Epileptični napad sicer ni nobena redkost, kar deset odstotkov ljudi ga doživi vsaj enkrat v življenju. Epilepsijo, ko se napadi ponavljajo sami od sebe, pa ima v nekem življenjskem obdobju okoli 3 do 5 odstotkov ljudi. Nekatere epilepsije, ki se pojavijo v otroštvu, imajo zelo dober izid z veliko verjetnostjo, da bodo nekoč povsem zdravi in v nadaljnjem življenju ne bodo potrebovali zdravil za preprečevanje epileptičnih napadov.

Eden od simptomov epilepsije je epileptični napad. Obstaja več vrst?

V različnem zaporedju in s spremenljivim poudarkom se lahko pojavijo ritmično stresanje, upad mišične napetosti, mežikanje z očmi, nesmiselni gibi rok, začasna motnja spomina, strmenje v prazno, izguba zavesti, itd. Obstajajo napadi, ki jih očitno opazimo, taki, ki jih ne opazimo, in taki, ki se pojavijo tristokrat na dan, denimo pri majhnih otrocih, ali pa enkrat na leto, tudi redkeje. Epilepsija lahko zelo spremeni življenje, drugi zaradi nje nimajo velikih težav. Epilepsija je v našem okolju še vedno stigmatizirana. Doseči želimo, da bi jo ljudje bolje poznali, da posamezniki ne bi imeli težav že samo za to, ker imajo to diagnozo. Proti tej stigmi se skušamo boriti.

Je možno, da se pogostost epileptičnih napadov z leti zmanjša ali povsem izgine?

Nekatere epilepsije otroštva z zorenjem možganov izginejo. Lahko se zgodi, da bo otrok ob koncu pubertete popolnoma zdrav. Do takrat pa je seveda treba poskrbeti, da bo imel čim manj posledic. Čim manj napadov, ki bi ga socialno izključili in motili pri šolanju.

Koliko ljudi z epilepsijo je v Sloveniji?

V tem trenutku ima epilepsijo v Sloveniji približno odstotek ljudi, se pravi približno 20 000 odraslih ljudi, otrok in mladostnikov. Novih primerov na leto je v Evropi 50 na 100 000 prebivalcev.

Kako nevrolog prepozna epilepsijo?

Ugotoviti epilepsijo je včasih zelo težko, ker seveda v večini primerov epileptični napad že mine, ko posameznik pride k zdravniku. Tedaj je za pravilno diagnozo najpomembnejši dober opis dogodka. Tu imajo pomembno vlogo ljudje, ki so ob posamezniku, ki doživlja epileptične napade. Izkušen nevrolog seveda povpraša o preteklih boleznih, natančnih okoliščinah in zaporedju sprememb med dogodkom ter nato opravi telesne in nevrološke preiskave. Vedno pogosteje si pomagamo tudi z video posnetki, ki jih bodisi posnamejo svojci ali morda po naključju varnostne kamere. Med preiskavami je najpomembnejša elektroencefalografija, snemanje električnih aktivnosti možganov. Je pa treba vedeti, da tudi ta le v polovici primerov razkrije spremembe, značilne za epilepsijo, če jo opravimo le enkrat, čeprav dodamo dražljaje, ki bi lahko pomagali pri razkritju. Preiskavo ponavljamo večkrat. Eden od načinov je tudi, da preiskavo opravimo v spanju ali da jo v posebnih primerih podaljšujemo, tudi tako dolgo, da posnamemo epileptični napad. Za iskanje vzroka pa so seveda na voljo še preslikavne in biokemične ter genetske preiskave.

Kakšni so načini zdravljenja?

Epilepsijo zdravijo že zelo dolgo. Prva zdravila, ki so bila uporabljena leta 1857, se še vedno uporabljajo v veterini. Zdravilo, ki ga še vedno uspešno uporabljamo pri ljudeh, je staro 103 leta. Do zdaj je zdravil, ki jih uporabljamo za preprečevanje napadov, več kot 20. Med kemične snovi sicer spadajo tudi preparati iz konoplje, ki postajajo modni, in bolniki večkrat sprašujejo o njih. Trenutno zanje še ni dovolj podatkov o učinkovitosti in varnosti, da bi jih lahko priznali za zdravila. Zdi se, da so lahko učinkoviti, vendar videvamo tudi bolnike s  hudimi stranskimi učinki po uživanju teh snovi. Poleg zdravil se morajo ljudje z epilepsijo izogibati sprožilnim dejavnikom napadov. Pri nekaterih vrstah epilepsij je to zelo učinkovito. Pri tistih, kjer ni očitnega sprožilca, je v primeru, da zdravila niso učinkovita, možnost tudi dieta, ki pa je izredno stroga. S tako dieto je ogromno dela, vzame veliko časa in volje. V glavnem se uporablja za otroke.

Obstajajo še drugi načini zdravljenja?

Uveljavljajo se kirurški načini zdravljenja. Če najdemo mesto v možganih, kjer napadi nastajajo, kirurgi del tkiva izrežejo ali prekinejo povezave med tem in drugimi deli možganov. Če to ni mogoče, je na voljo zdravljenje z električnim draženjem desetega možganskega živca. Bolnik preprosto nosi napravo, podobno spodbujevalniku srca. Pri tej metodi ni nekih velikih neželenih stranskih učinkov. Elektrode, ki ne samo da dražijo, ampak znajo tudi meriti, pa se lahko z operacijo vgradijo tudi kamor koli v možgane. Pri teh metodah prednjačijo ameriški centri, v Evropi te metode zdravljenja še niso zaživele v praksi. Naj malo za šalo, malo zares povem, da je v Indiji eden od tradicionalnih načinov zdravljenja napada epilepsije čevelj. Pacientu sezujejo čevelj in mu ga dajo povohati. Tudi to lahko deluje in ima povsem znanstveno osnovo, ki je privedla do zanimivih raziskovanj in boljšega razumevanja mehanizmov, ki privedejo do epileptičnih napadov.

Kako uspešno je lahko zdravljenje?

Za zdravila, ki jih uporabljamo, velja, da v 80 odstotkih učinkujejo tako dobro, da bolniki nimajo več napadov. Čez nekaj let lahko poskušamo ukinjati zdravila in pri 60 odstotkih se napadi ne bodo povrnili. Zdravila se sicer v povprečju jemlje vsaj dve leti. Morda, kot zanimivost še to, da ljudje, ki so zdravljeni in nimajo napadov več kot dve leti, lahko vozijo avto.

Ali je lahko ob pomoči zdravnika kakovost življenja ljudi z epilepsijo popolnoma primerljiva z življenjem zdravega človeka?

To drži. Oseba z epilepsijo je lahko prav tako uspešna in ima vrhunsko kariero. Za mnoge v javnosti niti ne vedo, da imajo epileptične napade. Številni ljudje z epilepsijo med nami dokazujejo, da imajo kakovostno življenje, četudi z napadi. So pa ti primeri zagotovo odvisni tudi od okolice. Življenje oseb z epilepsijo je pogosto oteženo zaradi nerazumevanja in predsodkov drugih. Tu pa lahko vsak od nas pripomore k izboljšanju splošne situacije.

 

November 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja