Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Glavobolov je več vrst in najbolj znan je zagotovo migrenski glavobol. Vendar migrena ne pomeni nujno tudi glavobola, ob tem pa obstajajo še številni drugi, tudi veliko hujši glavoboli. Ločimo primarne glavobole in sekundarne glavobole, pri katerih je vzrok neko bolezensko stanje. O tem, kako se razlikujejo in kako se zdravijo, smo se pogovarjali s prof. dr. Tomažem Pogačnikom, dr. med., spec. nevrologije.

Avtorica: Maja Korošak

prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr. med., spec. nevrologije

Prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr. med., spec. nevrologije

Kako se glavoboli razlikujejo od migrene? Dr. Tomaž Pogačnik: »Migrena prav tako v mednarodni klasifikaciji glavobolov spada med glavobole, in sicer med tako imenovane primarne glavobole. To so tisti, ki nimajo strukturnih sprememb (te odkrijemo s preiskavami, kot je CT ali magnetna resonanca) in jih ločimo glede na to, kar bolnik sam pove, torej po opisu. Tako iz anamneze lahko sklepamo, da gre za enega od primarnih glavobolov.

Ko je anamneza značilna za primarni glavobol in pri nevrološkem pregledu ne ugotovimo izpadov, v nadaljevanju ugotavljamo, za katerega od primarnih glavobolov gre in ga zdravimo.« Ali so v določenih primerih potrebne še kakšne dodatne preiskave? »V opisanem primeru ne potrebujemo dodatnih diagnostičnih t. i. slikovnih preiskav, kot so CT ali magnetna resonanca.

Če pa v anamnezi nekaj kaže na možnost sekundarnega glavobola, kar pomeni, da je nastal zaradi nekega bolezenskega vzroka, na primer tumorja, poškodbe, krvavitve, vnetja itd., in pri nevrološkem pregledu ugotovimo nevrološke izpade, pa je nujna dodatna diagnostika. S preiskavami ugotovimo vzrok in ga začnemo zdraviti,« pojasni dr. Pogačnik.

Primarni glavoboli

Naš sogovornik še pove, da migrena sicer spada med primarne glavobole. »V tej skupini je najpogostejši glavobol tenzijskega tipa, sem spadajo še glavobol v rafalih in druge vrste glavobolov. Res pa je, da je migrena daleč najbolj raziskana vrsta glavobola glede patofizioloških mehanizmov. Pri migreni gre za motnjo v osrednjem živčevju. Tam se pojavi počasno valovanje (spreading depression). Sekundarno pa se to odraža v ožilju, kjer se izločajo določene vazoaktivne snovi, ki povzročajo v trigemino-vaskularnem področju glavobol.«

Kako pa migrena poteka? »Migrenski napad poteka v več fazah. Najprej se lahko pojavijo premonitorni simptomi, ko bolnik že vnaprej ve, da bo dobil napad: slabše se počutiti, izgubi tek ali se pojavi želja po določeni vrsti hrane. Do tega lahko pride tri ure pred napadom ali pa en dan. Naslednja faza, ki je posledica motnje v osrednjem živčevju, se kaže s pojavom tako imenovane migrenske avre; običajno z vidnimi motnjami, lahko v obliki ohromitve, motnjami senzibilnosti ali kognitivnimi motnjami.

Pri tipični avri, ki traja od pet do 60 minut, so te motnje prehodne. Po navadi tej fazi sledi glavobolna faza, ni pa nujna, saj obstaja tudi oblika migrene z avro brez glavobola. Glavobolna faza lahko traja od štiri ure do tri dni. Po tem sledi tudi postdromalni del, ko glavobol sicer mine, slabo počutje pa še vedno ostaja,« pojasnjuje dr. Pogačnik in dodaja, da v primeru, ko migrenski glavobol vsebuje vse naštete faze, lahko migrenski napad traja tudi pet do šest dni.

Glavobol v rafalih

Običajno mislimo, da je migrenski glavobol najhujša oblika glavobola, vendar po besedah našega sogovornika ni tako. »Pri migreni je glavobol po jakosti zmeren do zelo močan. Na bolečinski lestvici od ena do deset ga bolniki ocenijo z oceno od šest do deset. Še hujši pa je glavobol v rafalih, nekoč so ga imenovali Hortonov glavobol.«

Glavobol v rafalih je izjemno intenziven, lahko je neznosno močan in v določenih primerih bolnika pritira celo do samomora. Kot pove dr. Pogačnik, vzrok ni znan, saj spada med primarne glavobole, ki nimajo strukturnih sprememb. »Zdravljenje tega glavobola je precej zapleteno in se izvaja v subspecialističnih ambulantah za glavobol. Sam napad se večinoma zdravi z vdihavanjem stoodstotnega kisika, s tem se napad prekine. Če so napadi pogosti in trajajo dalj časa, se uvede profilaktično zdravljenje, ki je zahtevna in dolgotrajna terapija.«

Kako pa se zdravi migrenski glavobol? »Pri migreni se zdravijo napadi z različnimi zdravili, lahko so to običajni analgetiki, lahko so specifični antimigreniki, kot na primer triptani. To zdravilo se vzame ob začetku migrenskega glavobola. Če je napadov več (štirje migrenski dnevi ali več na mesec), potem je to indikacija za uvedbo profilaktičnega zdravljenja. Pri tem dajemo zdravila, ki preprečujejo pogostost napadov in zmanjšujejo intenziteto napada.

Na voljo je kar nekaj klasičnih zdravil, v zadnjem času pa tudi novejša zdravila, ki so učinkovitejša, kot so antagonisti receptorja za peptid, povezan z genom za kalcitonin (CGRP monoklonalna protitelesa), na primer galkanezumab ali erenumab, ki se podkožno injicirata enkrat mesečno. Po treh mesecih se pogleda, za koliko so se napadi zmanjšali. Če terapija ni zadosti učinkovita, se zdravilo čez čas lahko zamenja,« razlaga zdravljenje migrene dr. Pogačnik in poudari, da so se omenjena novejša zdravila izkazala kot uspešna tudi v profilaksi pri glavobolih v rafalih.

»V profilaktičnem zdravljenju se uporabljajo tudi antidepresivi v nizkih odmerkih, saj inhibitorno vplivajo na descendentni del bolečinske proge – torej zvišujejo bolečinski prag. Dajejo se tudi pri glavobolih tenzijskega tipa, predvsem zato, da bolniki ne bi jemali analgetikov. Prekomerno jemanje analgetikov lahko namreč povzroči zelo hude glavobole,« še opozori naš sogovornik.

Bolniki z migrenskimi in drugimi hudimi glavoboli so pogosto podvrženi depresijam. Če se pojavi depresija, jo je treba zdraviti kot depresijo, majhni odmerki, ki se uporabljajo v profilaktičnem zdravljenju primarnega glavobola, za depresijo niso učinkoviti. Nasprotno pa lahko zdravljenje depresije z antidepresivi tudi učinkovito vpliva na migreno oziroma glavobol tenzijskega tipa.

Za ta glavobol je značilno enostransko pojavljanje bolečine zlasti v območju očesa in senc. Enostranska bolečina pri glavobolu v rafalih je običajno najmočnejša v predelu očesa in lahko seva celo v čeljust ali zatilje.

Zagon glavobola traja od 15 minut do tri ure. Pogosto se pojavlja ob istem času med spanjem, po navadi v prvi REM fazi spanja, in bolnika zbuja. Presledek med napadi je lahko dolg od dveh dni do nekaj ur. Ko faza glavobola pojenja, se pogostost zagonov lahko zmanjšuje, dokler popolnoma ne izginejo, po nekaj mesecih ali letih pa se ponovijo. Pri kronični obliki glavobola v rafalih pa so napadi več ali manj stalno prisotni, če uvedena terapija ni učinkovita.

Zaradi podobnosti z drugimi vrstami glavobolov, npr. migreno, ostane glavobol v rafalih pogosto dolga leta neprepoznan.

Migrena

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno-žilna nevrološka motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol. Pri migreni ne gre za bolezen, ki se pojavi samo takrat, ko boli glava, ampak predstavlja kronično nevrogeno motnjo. Nevrologi ji rečejo kar migrenski možgani. Pri migreni je običajno mesto bolečine ena stran glave. Spremljata jo občutek hude slabosti in bruhanje, pojavita se tudi preobčutljivost na svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija).

Migrena je eno izmed najkompleksnejših nevroloških stanj možganov, zato vsi mehanizmi migrenskega glavobola še niso pojasnjeni. Strokovnjaki menijo, da je hipotalamus potencialni centralni generator napada migrene, sodelujejo pa tudi druge strukture v možganih. Do sedaj nimamo še razvite prave tehnologije ter orodij, ki bi nevrologom pomagala pridobiti popolnejšo sliko o fiziologiji, genetiki in molekularni biologiji možganov.

Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol občutimo kot stalno bolečino, ki prizadene obe strani glave. Lahko ga spremlja krčenje vratnih mišic in pritisk za očmi. Običajno traja od ene do šest ur, pri nekaterih ljudeh vztraja več dni ali celo vsak dan.

Za takim glavobolom občasno trpi več kot 60 % ljudi v Sloveniji in pri tem strokovna pomoč ni potrebna. Če je tenzijski glavobol pogost in močan, pa le obiščite zdravnika. Ta vas bo bolj podrobno vprašal o glavobolu, da bi lahko postavil ustrezno diagnozo. Nevarnost pri tej obliki glavobola je, ker je pač pogost, pretirano jemanje analgetikov, kar lahko privede do hudih glavobolov zaradi prekomernega jemanja zdravil.

Glavoboli tenzijskega tipa ne ogrožajo življenja, odpravimo pa jih lahko z nemedikamentoznimi prijemi in spremembo življenjskega sloga.

ABC

A Migrena spada med primarne glavobole.

B Po bolečini so hujši od migrene glavoboli v rafalih.

C Tudi čezmerno jemanje analgetikov lahko sproži hude glavobole.

 

Ne spreglejte

Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več
Redno odvajanje blata je ključno za ohranjanje zdravega prebavnega sistema. Vendar pa se pri nekaterih posameznikih pojavijo težave z zaprtjem,
Preberi več
Ste že slišali za spondilolistezo? Morda ste imeli postavljeno diagnozo in vas zanima kaj pričakovati na poti do okrevanja? Kako
Preberi več
Rak žolčnika in žolčevodov je razmeroma redka bolezen in je bolezen starejših ljudi. Pojavlja se po 50. letu starosti, najpogosteje
Preberi več