Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
sanje

Sanje so univerzalne žive slike, podobe, vonjave in okusi, občutki in spomini – pravzaprav nekakšne zgodbe, ki jih ponoči pripovedujejo naši možgani. Te zgodbe, ki so vseh vrst, prijetne, zastrašujoče ali fantazijske, se pojavljajo pri večini ljudi, čeprav za marsikoga sanje s prvimi jutranjimi žarki izpuhtijo – in tako je menda že od nekdaj.

Zapisi o sanjah segajo namreč že v babilonsko in asirsko civilizacijo, torej več kot 3000 let pr. n. št., Stari Egipčani so verjeli, da so sanje božja sporočila in prerokbe, raziskovali so jih tudi stari Kitajci in Indijci, Stari Grki pa so imeli celo čisto svojega boga sanj – Morfeja.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Znanost o sanjah

S preučevanjem sanj se ukvarja veda oneirologija, ki preučuje povezavo med sanjami in delovanjem možganov, in ne, kot bi kdo zmotno mislil, razlaganje sanj, kar je manj znanstveno podprto in česar se dotaknemo kasneje.

Znanost spanje deli na faze NREM (non-rapid eye movement, odsotnost hitrega premikanja očesnih zrkel, te faze zajemajo 75–80 % noči) ter fazo REM (rapid eye momevent), cikli spanja se skozi noč ponavljajo na približno 90 minut.

V fazi REM so v možganih najdejavnejši amigdala, hipokampus in obročasti girus; prva je med drugim odgovorna za vzročno zvezo med dražljajem in posledico (občutkom), drugi za dolgoročni spomin, tretji pa za oprijemljiv odziv na okoliščine. Kadar sanjamo, »spi« ali je precej manj dejaven del možganov, odgovoren za logiko. Zato ne preseneča, da se najbolj žive in najbolj divje fantazijske sanje odvijajo prav v fazi REM, sanjač pa si jih pogosteje zapomni. V nasprotju s splošnim prepričanjem se sanje pojavljajo tudi v fazah NREM (predvsem kasnejših), v nasprotju s fazo REM pa so te sanje bolj faktografske, manj fantazijske, ljudje se jih pogosto ne spomnijo.

Na noč gre povprečen sanjač skozi tri do šest ciklov sanj in sanje lahko trajajo od nekaj sekund do pol ure. Večina ljudi sanja v barvah, mlajši več kot starejši in le približno 12 % ljudi sanja črno-belo. K formiranju sanj prispevata tako leva kot desna možganska polobla, leva naj bi bila zadolžena za vsebino, desna pa za živost, plastičnost in simboliko.

Vloga sanj

Znanstveniki so ugotovili, da odsotnost spanca NREM na posameznike vpliva skorajda tako kot pomanjkanje hrane – v nekaj tednih lahko ogrozi življenje, medtem ko odsotnost spanca REM, kjer se odvije največ sanj, nima tako vidnih učinkov. Vseeno izsledki raziskav kažejo, da ljudi, ki jim je sanjanje onemogočeno, pestijo tesnobnost, depresija, pomanjkanje koncentracije, zvišanje telesne teže itd.

Obstajajo številne razlage, zakaj ljudje sploh sanjajo. Ena teorija pravi, čisto po Freudovo, da sanje predstavljajo naše podzavestne želje; druga, da so sanje tudi odraz telesnih dogajanj med samim spanjem (če koga tišči na vodo, bo tudi sanjal o tem); tretja, da skozi sanje procesiramo vsakršne dnevne dogodke – nekateri strokovnjaki denimo zagovarjajo teorijo, da faza REM posamezniku omogoča varno procesiranje čustev, saj so v tej fazi mišice okončin ohromljene. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre pri sanjah za obliko psihoterapije, pomagale pa naj bi tudi pri reševanju aktualnih težav v življenju.

O čem sanjamo?

Ljudje najpogosteje sanjamo o vsakdanjem življenju, največkrat se v spanec vtkejo teme, kot so šola ali služba, letenje, pokojnik, ki v sanjah oživi, ali ljuba oseba, ki je v sanjah pokojna, med neprijetnimi pa izguba zob, zamujanje itd. Raziskave so pokazale, da naj ne bi bilo večjih razlik med spoloma glede sanj, ki vključujejo spolnost, nasilje ali orožje, po drugi strani pa naj bi ženske pogosteje sanjale o otrocih in družinskih članih. Prav tako o družinskih članih pogosteje sanjajo deklice kot dečki, kot tudi o izgubi ljubih oseb in družbeno neprijetnih okoliščinah. Glasbena spremljava v sanjah je bolj redkost kot pravilo.

Znanstveniki, ki so raziskovali vsebino sanj pri invalidih, so ugotovili, da sanje slepih ljudi pogosteje vključujejo druge senzorne komponente (okus, sluh itd.), gluhi in naglušni v sanjah pogosto slišijo, kot tudi paraplegiki v sanjah pogosto hodijo, tečejo ali se ukvarjajo s športom.

More

Iz nekaterih težkih, neprijetnih sanj se zbudimo s tesnobo v prsih, saj more pestijo tako otroke kot odrasle, vendar se pri mlajši populaciji pojavljajo pogosteje, kar stroka razlaga s stisko, v kateri se znajdejo otroci, ko se soočajo z običajnimi otroškimi strahovi in odraščanjem. Za primerjavo, more ustrahujejo le približno 10 % odraslih.

Nenevarne, toda hudo neprijetne more pogosto sprožijo neprijetni dogodki iz vsakdanjega življenja in čustveni pretresi, pa tudi razna zdravila ali odtegnitve zdravil. Kadar se more pojavljajo v obdobju po težkih preizkušnjah v življenju, kot so izguba bližnjega, ločitev, prometna nesreča, operacije, in ob boleznih, še posebno pri visoki telesni temperaturi, naj bi bile more običajen potek procesa zdravljenja. Pogostejše naj bi bile tudi v nosečnosti.

V morah ljudi najpogosteje nekaj ali nekdo lovi, včasih se temu pridruži tudi občutek ohromljenosti, pogoste pa so tudi more o zamujanju na pomemben sestanek, o padanju in neželenem letenju, o izgubi zob itd.

Strašne nočne groze

Nočnih groz ne smemo enačiti z morami. Medtem ko se more pojavijo po dolgotrajnem spanju in govorimo o podrobnih, celovitih sanjah, ki se jih ljudje običajno spomnijo ter le redko v spanju govorijo in se premikajo, pa so nočne groze epizode groznega strahu, med katerimi sanjači vpijejo in krilijo z rokami, lahko strmijo z odprtimi očmi in delujejo budni, obnašanje lahko spominja na napad panike. Do nočnih groz pride na začetku spanja in trajajo od nekaj sekund do nekaj minut, med njimi je človeka težko zbuditi, običajno naslednji dan spomin na grozo izpuhti. Nočne groze, ki so povezane tudi z večjo možnostjo mesečnosti, naj bi pestile do 40 % otrok, pogosto v kombinaciji z močenjem postelje, pri odraslih naj bi bile dosti redkejše.

Vzroki zanje niso dovolj dobro raziskani, da bi stroka lahko podala enoglasno mnenje, strokovnjaki pa vzroke zanje najpogosteje pripisujejo stresu, dolgotrajni neprespanosti, izjemni utrujenosti, spremembi vzorcev spanja in visoki telesni temperaturi, lahko so povezane tudi z depresijo, anksioznostjo, določenimi zdravili in zlorabo alkohola.

Lucidne sanje

Že Aristotel je pisal o stanju, v katerem je človek kljub spanju sredi sanj pri polni zavesti, zaveda se, da sanja, in ima, vsaj do neke mere, tudi kontrolo nad njihovo vsebino. Te sanje naj bi se pojavljale proti koncu spanca v zadnjih fazah REM, med njimi pa naj bi prišlo do spremembe v možganih in aktivacije dela za logiko in načrtovanje, ki je sicer dejaven med budnostjo. Statistično se lucidne sanje večkrat pojavljajo pri levičarjih. Že od nekdaj so lucidne sanje ljudi vznemirjale ljudi, zato ne preseneča, da obstajajo gibanja, ki spodbujajo trening lucidnih sanj. Med drugim naj bi pomagalo, da si človek pred spanjem zapove, o čem bo sanjal, in s treningom to sposobnost povečuje.

Priklic sanj v spomin

Znanost še ne zna razložiti, zakaj večino sanj pozabimo v trenutku, ko zjutraj odpremo oči in nam šele sredi dneva kakšna beseda, podoba, vonj itd. prikliče delček sanj v spomin. Vseeno pa obstajajo mehanizmi, kako postopoma pomagati spominu, da zadrži izmuzljive sanje. Znanstveniki priporočajo vodenje dnevnika sanj in tako naj bi zjutraj pred vsem drugim zapisali čim več podrobnosti iz sanj, od vsebine, vonjev, celo glasbe, če je bila prisotna. Prav v ta namen je dobro imeti na nočni omarici zvezek in pisalo ali pa celo diktafon. Priporočljivo je tudi, da že zaspimo v želji, da bi se sanj zjutraj spomnili, priklic sanj v spomin pa olajša jutranje zbujanje brez alarma.

Razlaganje sanj

Že odkar je Sigmund Freud leta 1899 objavil Interpretacije sanj, ljudje množično iščejo razlago svojih nočnih potovanj. Vendar pa si stroka ni enotna, ko pride do razlage sanj in žal vas moramo razočarati, večina literature na temo razlaganja sanj je bolj del popularne kulture kot pa resne znanosti. Nekateri strokovnjaki sicer zagovarjajo teorijo, da v sanjah nastopajo arhetipski simboli in za skupno nezavedno, vedeti pa moramo, da imajo lahko enaki simboli za različne ljudi popolnoma različne pomene. Ker sanje največ povedo o posameznikovih čustvih, o obnašanju, o trenutnih težavah in ne nazadnje vrednotah, največkrat ve najbolje vsak posameznik sam zase, kaj pomenijo določene sanje.

ABC

A Sanja velika večina ljudi, največkrat v barvah in večkrat na noč.

B Vloga sanj in njihov vpliv na človeka še vedno nista pojasnjena, obstaja pa več teorij razlag.

C Čeprav je interpretiranje sanj zelo popularno, gre bolj za popularno kulturo kot za resno znanost.

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več