Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vrtoglavica je le redko komu od nas tuja, pa najsi bo to zaradi hude viroze, prehitrega vstajanja, vožnje po vijugasti cesti ali zaradi predivjih valov na dopustu. Pogosto jo spremljajo tudi občutek siljenja na bruhanje, tresenje rok ter seveda tudi občutek prestrašenosti, vzrokov zanjo pa je malo morje.

Osnove o vrtoglavici nam je orisala prim. asist. Darinka Klančar, dr. med. in spec. spl. med., iz Zavoda eVITA, dodatno pa so tematiko pomagali osvetliti še nevrolog Igor Rigler, dr. med., vodja službe za urgentno nevrologijo na ljubljanskem UKC, Sandi Kofol, spec. klin. psih., ter otorinolaringologinja in avidologinja mag. Branka Geczy, dr. med.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Zakaj se nam vrti?

Kako to, da sploh pride do vrtoglavice, smo povprašali družinsko zdravnico Darinko Klančar, dr. med., ki pravi, da vzrok leži v moteni funkciji zapletenega mehanizma čutil, in sicer vida, sluha, tlaka, občutka za dotik, mišičevja ter ravnotežnega organa. Če pride do motenega prenosa katerega koli čutila do možganov, se pojavi vrtoglavica. Dr. Klančar poudarja, da gre z medicinskega stališča za dva različna tipa vrtoglavice, in sicer za centralno vrtoglavico ali omotico ter za periferno vrtoglavico.

Pri centralni vrtoglavici govorimo o motnji ravnotežja in nestabilnosti, pri periferni pa ima človek občutek, da ‘svet leti mimo njega’, sili ga na bruhanje ipd., opisuje dr. Klančar in zraven še doda, da je kljub hujši klinični sliki dejansko periferna vrtoglavica manj nevarna in da je veliko hujša centralna. To nas pripelje do ključne razlike med njima: medtem ko se izvor periferne vrtoglavice nahaja v notranjem ušesu, ima centralna vrtoglavica svoj izvor v možganih oziroma centralnem živčevju.

Centralna vrtoglavica

Nevrolog Igor Rigler, dr. med., navaja, da je daleč najpogostejši vzrok za centralno vrtoglavico možganska kap – žila v glavi se lahko bodisi zamaši bodisi poči in tako povzroči krvavitev, pove. Kot drugi najpogostejši vzrok, vendar mnogo redkejši od možganske kapi, navaja multiplo sklerozo, ki ji sledijo možganski tumorji, žilne spremembe v bližini ravnotežnih organov ter nazadnje vnetja in degenerativne bolezni malih možganov. Ker so posledice lahko hude, je nujna hitra reakcija družinskega zdravnika, pravi dr. Klančarjeva, ki bolnika čim hitreje napoti k ustreznemu specialistu.

Periferna vrtoglavica

Do periferne vrtoglavice običajno pride zaradi bolezenskega dogajanja v ravnotežnem organu, razloži Dr. Klančar. Podrobneje nam položaj razloži otorinolaringologinja in avdiologinja mag. Branka Geczy, dr. med., ki pove, da je periferno čutilo za ravnotežje sestavljeno iz dveh delov, ki sta v notranjem ušesu in sta nameščena v senčnični kosti lobanje: to so trije polkrožni kanalčki in mešiček ter vrečica. Polkrožni kanalčki so razporejeni v treh ravneh, v notranjosti kanalčkov se pretaka tekočina, ki glede na položaj glave draži čutnice v kanalčkih, te pa prenesejo dražljaj v centralni del ravnotežne proge, kjer nastane informacija o položaju glave pri spremembi hitrosti in spremembi gibanja. Mešiček in vrečica pa s pomočjo kristalčkov, ki ležijo na čutnicah in jih, glede na položaj glave, obtežijo ter dražijo, sporočata o premikih glave glede na silo težnosti.

Kot najpogostejši vzrok periferne vrtoglavice dr. Geczy navaja benigno paroksizmalno (nenadno) položajno vrtoglavico, ki nastane, ko se kristalčki v notranjem ušesu odtrgajo s čutnic v mešičku in padejo na polkrožni kanalček, kar povzroči nenadno in kratkotrajno vrtoglavico pri hitrih gibih glave (npr. zasuk glave, sklanjanje, pogled vznak, obračanje na bok). Položajna vrtoglavica lahko nastane po poškodbi glave in vratu, po preboleli virozi, zaradi motenj prekrvavitve v notranjem ušesu ali zaradi starostne degeneracije čutnic ravnotežnega čutila, dodaja dr. Geczy. Na drugem mestu po pogostnosti je vestibularni nevronitis, pravi dr. Geczy, ki nastane zaradi akutne virusne okužbe respiratornih poti, kar ima za posledico okvaro centra in/ali živca za ravnotežje. Periferno vrtoglavico lahko povzročajo tudi menierova bolezen, perilimfatska fistula, avtoimunske bolezni, vestibularna migrena in druga stanja, še doda.

Kot pravi dr. Rigler, je okrog 80 % vseh vrtoglavic posledica perifernih vzrokov, ki izvirajo iz notranjega ušesa ali ravnotežnega živca, a k sreči tovrstne vrtoglavice, v nasprotju s centralnimi, niso nevarne.

Tretja oblika vrtoglavice

Dr. Klančar poleg obeh že omenjenih vrtoglavic omenja še tretjo, in sicer je to vrtoglavica pri starostnikih. Korenine te vrtoglavice ležijo v različnih vzrokih, razloži, in sicer imajo starostniki slabši sluh in slabši vid, poleg tega jih pestijo motnje ravnotežja zaradi zmanjšanega delovanja proprioreceptorjev na podplatih pa tudi mišični vzroki niso zanemarljivi, saj v starosti popustita vratno in hrbtno mišičevje. Žal medicina na tem mestu ne more kaj dosti pomagati, saj je vzrokov preveč in so običajno kombinirani, tolaži pa dejstvo, da ta vrtoglavica vsaj ni nevarna, čeprav znatno zniža kakovost življenja.

Sicer pa je vrtoglavica lahko simptom različnih bolezni in stanj, denimo pri nizkem krvnem tlaku se pojavi ob hitri spremembi položaja telesa, pove dr. Klančar, v primeru slabokrvnosti se lahko pojavi ob naporu itd.

Vrtoglavica kot posledica duševne stiske

Včasih je v odsotnosti telesnih vzrokov za vrtoglavico vzrok zanjo duševen ali celo kombinacija duševnih vzrokov, pravi Sandi Kofol, univ. dipl. psih. Med njimi izpostavi vrtoglavico kot opozorilni znak na približevanje izgorelosti ali njen dejanski simptom; vrtoglavico kot reakcijo na stik s travmatičnim dogodkom ali njegovo podoživljanje, včasih pa tudi kot reakcijo na le en podoben element v sedanjih okoliščinah, ki je bil prisoten tudi v sami travmatični okoliščini (npr. travme, povezane z zlorabo, telesnim nasiljem, vojnami, nesrečami …); vrtoglavico ob misli na stik ali dejanski stik z objektom fobij (npr. strah pred višino); vrtoglavico kot nezavedno obliko obrambe, da se nam ne bi bilo treba soočiti z nečim, kar nam predstavlja veliko neprijetnost, idr.

Diagnostika

Ker vrtoglavico povzroča toliko različnih dejavnikov, sta zdravljenje in diagnostika odvisna od vzroka samega. Dr. Geczy opozori, da je za diagnostiko in zdravljenje vrtoglavic ključno sodelovanje otorinolaringologa – avdiologa in specialista nevrologa.

Ko bolnik z vrtoglavico obišče družinskega zdravnika, steče običajen proces, kot ga opiše Dr. Klančar, po podrobnem pogovoru zdravnik preveri bolnikove motorične sposobnosti, izključi možnost prehlada, preveri bolnikov vid ter nos, usta in žrelo, posluša srce in izmeri krvni tlak, preveri stanje hrbtenice in opravi orientacijski nevrološki pregled. Zadnja postaja je še laboratorijski pregled krvi.

Ker se zdravniki predvsem pri centralni vrtoglavici bojijo hujših posledic, je nujen hiter pregled pri nevrologu. Dr.

Rigler pravi, da je treba najprej definirati vrtoglavico, zato se z bolnikom pogovorijo o vsaki malenkosti: se vrtoglavica pojavi zjutraj ali zvečer, je slabša med hojo ali v mirovanju, se poslabša med sklanjanjem ali obračanjem glave, je prisotna slabost?

Preveriti je treba bolnikove dosedanje bolezni ter terapijo, ki jo prejema, in podobno, pove in še doda, da žal enoten test za opredelitev vrtoglavice zaradi njene kompleksnosti ne obstaja, zato sta nujna natančna anamneza ter natančen nevrološki pregled kot temeljni preiskovalni metodi, s katerima se usmerjajo nadaljnje diagnostične preiskave.Ob sumu na nevrološke vzroke vedno sledi tudi slikanje glave z magnetno resonanco s kontrastom ter po potrebi tudi slikanje vratnih in možganskih žil, še dodaja dr. Rigler.

Če je centralni vrtoglavici pridružena tudi povišana telesna temperatura, mora družinski zdravnik posumiti na infekcijski vzrok, denimo meningitis, zato je treba vse takšne bolnike z novonastalo omotico takoj poslati k infektologu, pravi dr. Klančar.

Zdravljenje

Zdravljenje periferne vrtoglavice je simptomatsko, pove dr. Klančar, dr. Geczy pa doda, da so pri zdravljenju periferne vrtoglavice najpomembnejše vestibularne vaje (vaje za ravnotežje, izdelane po stopnji težavnosti), bolniki naj bi z njimi začeli čim prej, od prvega dne vrtoglavice, že leže v postelji. Zdravila so vajam le v podporo. Kar se tiče vrtoglavice pri starostnikih, dr. Klančar pove, da te žal ne moremo zdraviti, saj je posledica številnih vzrokov, dr. Geczy pa doda, da je tudi pri starostnikih pomembno, da redno izvajajo vaje za ravnotežje, po možnosti ob pomoči svojca ali medicinskega osebja. Navodila za vaje prejmejo bolniki pri lečečem zdravniku ali specialistu že ob prvem obisku.

Kar se tiče položajne vrtoglavice, dr. Geczy pravi, da je dokaj preprosta za diagnostiko, pri čemer se uporabi t. i. položajni manever (po Dix Hallpiku), pri katerem sedečemu bolniku zasukamo glavo in ga položimo leže čez rob postelje, pri tem pa ugotavljamo pojav hitrih, nehotenih očesnih trzljajev (nistagmusa). Zdravljenje poteka s t. i. repozicijskim manevrom, s katerim glavo obrnemo v položaj za reponiranje kristalčkov – in tako ‘stresemo’ napačno nameščene kristalčke nazaj na njihovo mesto.

Dr. Geczy bolnikom s položajno vrtoglavico svetuje izogibanje sunkovitim gibom z glavo, upočasnjeno gibanje glave in trupa ter ležanje v postelji z visokim vzglavjem, dokler se simptomi ne umirijo, terapija z zdravili pa je le v podporo omenjenim ukrepom.

V primeru vrtoglavice zaradi degenerativnih poškodb vratne hrbtenice dr. Klančar svetuje izogibanje obremenitvam, vsem bolnikom z vrtoglavico pa tudi vsem drugim pa polaga na srce, da je ključnega pomena skrb za zdrav življenjski slog, psihofizično zmogljivost, izogibanje kajenju, čezmernemu pitju kave in alkohola ter uživanju neznanih zdravil brez recepta.

A Medicinsko ločimo dve obliki vrtoglavice, centralno in periferno.

B Centralna vrtoglavica je veliko bolj nevarna od periferne, obe pa povzročajo številni vzroki.

C Včasih vrtoglavico povzroča izključno duševna stiska.