Migrena ni le glavobol, je kompleksna nevrološka motnja, ki pomembno vpliva na življenje bolnikov, delovno dejavnost in njihove odnose s svojci, prijatelji in sodelavci. Večina ljudi z migreno namreč navaja, da ob migrenskem napadu niso zmožni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. Migrena prizadene 12 % ljudi in to pomeni, da se na svetu vsak dan zgodi 83 milijonov migrenskih napadov. Če se še malo poigramo s številkami: nekdo, ki je star 50 let in ima migrene od 14. leta ter ima le en dan na teden migrenski glavobol, v tem življenjskem obdobju kar štiri leta in pol preživi v migrenskem napadu.
Avtorica: Adrijana Gaber
Zato migrena velja kot druga nevrološka motnja, ki najbolj onesposobi človeka. Na tej neslavni lestvici je takoj za možgansko kapjo. Kljub temu pa manj kot 50 % bolnikov z migreno dobi to diagnozo.
Prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologije, vodja kinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d’Hebron v Barceloni, je na novinarski konferenci, ki jo je organizirala družba Novartis, uvodno poudarila, da gre za bolezen možganov. »Možgani imajo nagnjenje za občasne in ponavljajoče se napade, pri čemer se pojavljajo tudi drugi simptomi: slabost, bolnike motijo svetloba in zvoki, slabosti se pridruži še bruhanje.
Napad traja od enega do treh dni, pri nekaterih bolnikih lahko traja še dlje. Med napadom bolnik ne more delati, možgani so na invalidskem vozičku,« je težave slikovito opisala dr. Pozo Rosich ter nadaljevala, da je težava tudi v tem, da drugi ljudje ne razumejo dobro, kaj se dogaja, saj bolnik še vedno lahko stoji in hodi, simptomi bolezni so drugim nevidni.« Poleg tega je bolečina v možganih povsem drugačna kakor bolečina, na primer, v peti. Migrena človeka popolnoma onesposobi in ga spreminja tudi kot osebo.
Migrenski možgani
Kaj pa je tisto, kar migreno povzroča? Dr. Andrej Fabjan, spec. nevrologije, z Nevrološke klinike v Ljubljani je povedal, da si raziskovalci prizadevajo odkriti, kaj je tisto v možganih, kar pri migreni ne deluje prav. »Gre za neustrezno zaznavo bolečine, ki izvira iz možganskih struktur. V primeru migrene glavobol vznikne sam od sebe, brez nekega vidnega vzroka, govorimo o migrenskih možganih. Dejavniki, ki vplivajo na to, da možgani sami sebi sprožijo bolečino ali pa občutijo pretirano bolečino, pa so številni.
V zadnjem času se govori o molekulah, kot je CGRB, a je to le ena od molekul, ki je udeležena v tem procesu. Sprožilec migrenskega napada je lahko vse, kar človeka vrže iz njegovega normalnega bioritma. To je lahko premalo ali preveč spanja, lahko so določene vrste hrane, stres, telesni napor, vročina in močna svetloba poleti, nekaterim pa tudi določeni vonji lahko sprožijo migrenski napad. Pomembno je, da se bolnik zaveda, kateri sprožilci pri njem povzročijo napad migrene, saj se jim tako lažje izogibajo.«
Dr. Pozo Rosich je poudarila, da je migrenski napad le vrh te bolezni in je način, kako se možgani na neki način resetirajo po daljšem obdobju nezmožnosti uravnavanja sprememb, ko ne morejo več sprejemati določenih dražljajev. Na primer zvoka klimatske naprave, ki se stalno sliši. Pri zdravih ljudeh ta zvok po določenem času preide v ozadje, ne slišimo ga več. Migrenski možgani pa ne morejo izničiti tega dražljaja, ne razločijo med pomembnimi in nepomembnimi dražljaji, zvok ostaja in nenehno moti bolnika.
»Ko se teh dražljajev, ki jih možgani ne morejo izklopiti, nabere preveč, pride do migrenskega napada in to je tako, kakor da bi se resetirali. Poskušamo razumeti, kako te spremembe uravnavati, še preden pride do migrenskega napada. Bolnike učimo, kako naj odreagirajo takrat, ko čutijo, da je dražljajev preveč ali da so zapadli v preveliko rutino (takrat se možgani utrudijo in slabše tolerirajo dražljaje iz okolja),« je razložila dr. Pozo Rosich.
Štiri faze migrene
»Migrenska biologija ni prisotna v možganih le med migrenskim napadom, ampak ves čas, saj so migrenski možgani tako spremenjeni že v osnovi,« je dodal dr. Fabjan in opisal štiri faze migrenskega napada, ki pa niso pri vseh bolnikih vedno prisotni. »Prva faza je pred napadom, ko se pri bolnikih pojavi motnja razpoloženja, postanejo depresivni, pojavi se želja po določeni hrani, zehanje in to lahko traja od nekaj ur pa tudi do nekaj dni pred napadom. Auro ali žariščni nevrološki izpad ima od 25 do 30 % bolnikov z migreno. To je zelo dramatičen položaj, ko tisti, ki jo doživijo prvič, mislijo, da gre za možgansko kap. Pojavijo se izpadi vidnega polja, mravljinci, motnja govora. Aura je zelo onesposabljajoča. Med vožnjo avta se na primer bolniku lahko zgodi, da oslepi do polovice vidnega polja. Pri nekaterih oblikah migrene se avra kaže kot oslabitev ali ohromitev leve ali desne polovice telesa.
Avri značilno sledi glavobol in je za večino bolnikov najbolj onesposabljajoča faza. Po tej fazi pa je veliko bolnikov še kar nekaj časa močno utrujenih, vztraja motnja koncentracije in depresivno razpoloženje. Tako število dni, ko je bolnik onesposobljen, močno naraste.«
Vplivajo tudi hormoni
Dr. Posich je še povedala, da se simptomi različno pojavljajo v različnih obdobjih življenja. Tudi otroci imajo lahko migreno (enako se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah), bolj pogosto pa se začne pojavljati v dobi adolescence in takrat se pod vplivom hormonov migrena pogosteje pojavlja pri deklicah. Migrenski možgani ne marajo sprememb, pojav hormona estrogena pa te spremembe, ki so neugodne za možgane, povzroča.
Migrene prenehajo v drugem in tretjem obdobju nosečnosti, ko prevladuje hormon progesteron in je tudi zelo stabilen. Enako se lahko nadaljujejo tudi v obdobju dojenja. Pri ženskah je namreč delovanje beljakovine CGRP, ki je zelo povezana z migreno, drugačno kot pri moških. To je verjetno tudi razlog, da se migrena pogosteje pojavlja pri ženskah v reproduktivni dobi.
Kje so vzroki, da bolezen pri velikem delu bolnikov ni diagnosticirana? Dr. Fabjan: »Razlog je morda v tem, da velika večina ljudi z migreno doživi le malo napadov, štiri na leto. Drugi razlog je v stigmatizaciji, saj si ljudje ne upajo povedati, da so onesposobljeni zaradi glavobola. Lahko pa je tudi posledica slabe ozaveščenosti zdravnikov o simptomih migrene, o njeni klinični sliki in o možnostih zdravljenja. Za uspešno zdravljenje je prvi pogoj ta, da se postavi pravilna diagnoza. Migrena se uvršča v skupino glavobolov, ki so si medsebojno zelo podobni, zdravljenje pa je povsem različno.
Dr. Fabjan je poudaril še hujšo obliko migrene, ki jo imenujemo kronična migrena. Pri njej glavobol vztraja vsaj osem dni v mesecu, nekateri, ki so zaradi te bolezni tudi invalidsko upokojeni, pa brez glavobola preživijo le kakšen dan na mesec. Ti bolniki so zelo zahtevni za zdravljenje. K sreči pa so nova zdravila uspešna tudi pri tej skupini ljudi.
Zdravljenje
Kot je povedal dr. Fabjan, smo v novem obdobju terapije migrene. »Eden najpomembnejših ukrepov zdravljenja je izobraževanje. Bolniku pojasnimo, za kakšno bolezen gre in kakšne simptome povzroča – nekateri bolniku na začetku določenih simptomov migrene ne povezujejo z glavoboli, ki jih občutijo. Povemo jim, da naj se izogibajo sprožilnim dejavnikom, kolikor je le mogoče. Pri bolnikih, ki imajo manj migrenskih napadov, uporabimo zdravila za prekinitev napada, ta so razvita že približno 20 let (triptani).
Šele v zadnjih letih pa so se razvila zdravila, ki so namenjena prav za zdravljenje migrene. Pred tem so se uporabljala zdravila, ki so namenjena za zdravljenje drugih vrst bolezni in bolečin, na primer za zdravljenje epilepsije, visokega krvnega tlaka in antidepresivi. Izkazala so se za uspešna, imela pa so večje stranske učinke.« Poleg tega, je še povedala dr. Pozo Rosich, je težko prepričati bolnika z migreno, naj jemlje zdravilo, ki je sicer namenjeno za zdravljenje epilepsije ali visokega krvnega tlaka.
»Bolnike, ki imajo večje število napadov, štiri ali več na mesec, pa zdravimo s tako imenovanimi preventivnimi zdravili. To so nova zdravila, ki so namenjena prav zdravljenju migrene in so vsaj tako učinkovita kot stara zdravila, imajo pa manj stranskih učinkov. To so biološka zdravila, ki z monoklonskimi protitelesi blokirajo molekulo CGRP (peptid, povezan z genom za kalcitonin) ali njen receptor. Ta nova zdravila so že registrirana v Sloveniji in se uporabljajo v klinični praksi,« je za konec še pojasnil dr. Fabjan.
ABC
A Migrena je bolezen možganov.
B Migrena prizadene 12 % ljudi.
C Kar 50 % bolnikov ni diagnosticiranih.
