Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vas nevzdržno boli glava, občutite močno kljuvanje in utripajočo bolečino? Velika verjetnost je, da vas pesti migrena. Gre za specifično nevrološko motnjo, ki močno vpliva na življenje posameznika, njegovo delovno zmožnost in odnose z drugimi. Po zadnjih raziskavah sodeč je migrena vodilni razlog za poslabšanje produktivnosti na delovnem mestu oz. odsotnosti z dela. Pojav vsekakor ni redek. Migrene namreč težijo med 10 in 15 % populacije, zato gre za kompleksen problem, ki ga je treba pravočasno prepoznati in primerno ukrepati.

Avtorica: Nika Arsovski

Migrena ni le bolečina v glavi, je nevrološka motnja, ki človeka lahko povsem onesposobi. Prepoznamo jo kot izčrpavajoč glavobol, ki je neposredno povezan s spremenjenim senzoričnim dojemanjem. Gre za neustrezno zaznavo bolečine, ki izvira iz možganskih struktur. Pojavi se motnja povečane vzdraženosti živčevja, s čimer se aktivirajo obkrajni in osrednji deli trovejnega živca oz. petega možganskega živca (op. trigeminus), kar povzroči sproščanje različnih nevropeptidov.

Eden ključnih je CGRP (Calcitonin gene-related peptide), peptid iz družine genomov kalcitonina. Če bi poenostavili, z migreno se možgani ponovno zaženejo po daljšem obdobju nezmožnosti uravnavanja sprememb oz. ko preprosto ne morejo več sprejemati posameznih dražljajev. Migrenski napad je le vrh bolezni. Sproži ga lahko vrsta dejavnikov, kot so pomanjkanje spanja, tudi čezmerna količina spanja, posamezne vrste hrane, telesni napor, vročina, stres in celo svetloba ter določeni vonji.

Pojav, ko glavobol v primeru migrene vznikne brez vidnega oz. določenega vzroka, imenujemo migrenski možgani. V tej situaciji namreč možgani niso več sposobni razločiti med pomembnimi in nepomembnimi dražljaji, ko pa je informacij preveč, nastopi migrenski napad.

Glavobol, ki ga spremljata utripajoča se bolečina in kljuvanje

Migrena ni enako kot glavobol, glavobol je namreč eden od simptomov migrene.

»Migrena je motnja, za katero je značilen epizodičen močen glavobol, ki je po navadi lokaliziran po eni strani glave, je utripajoč in ga po navadi spremljajo slabost in/ali bruhanje ter občutljivost na svetlobo, hrup ali vonje. Migrena je torej sindrom, glavobol pa je le eden od simptomov. Razlikujemo več vrst migrene: klasična migrena (migrena z avro) in »navadna« migrena (migrena brez avre). Avra je »opozorilna« simptomatika pred samim pojavom glavobola, ki je lahko v vidu vrtoglavice, oslabelosti ali mravljincev polovice telesa, težave z vidom ali govorom. Obstaja tudi t. i. »tiha migrena«, za katero je značilen pojav avre, po kateri se glavobol sploh ne pojavi,« pojasnjuje Tamara Šinik, dr. med., specialistka nevrologije, iz Splošne bolnišnice Celje.

Migrene prizadenejo med 10 in 15 % populacije, po nekaterih podatkih pa tudi desetino šolskih otrok. Pogostejše so pri ženskah, celo dva- do trikrat pogostejše kot pri moških. K temu pripomorejo hormoni, saj se izrazitejši migrenski napadi lahko pojavljajo predvsem med menstruacijo in nosečnostjo, med dojenjem pa se migrene za nekaj časa umirijo. Na pojav migren vpliva tudi genetika, saj imajo sorodniki bolnikov z migreno v prvem ali drugem kolenu pogosto več možnosti za pojav migrenskih napadov.

Štiri faze migrenskega napada

Pomembno je razumeti, da migrenska biologija ni prisotna v možganih le med migrenskim napadom, ampak ves čas, saj so možgani tako spremenjeni že v osnovi. Migrenski napad sestavljajo štiri obdobja, ki se med seboj pogosto prekrivajo.

Prvo obdobje se imenuje prodorom, ko začutimo močno željo po določeni hrani, sočasno pa tudi utrujenost, depresijo in otrdelost v vratu. Pojavi se lahko nekaj ur ali nekaj dni pred napadom.

Pri četrtini bolnikov z migreno se pred glavobolom pojavi avra (žariščni nevrološki izpad), ki jo tisti, pri katerih se pojavi prvič, lahko zamenjajo celo z možgansko kapjo. Avra je bodisi vidna bodisi senzorična, motorična ali kognitivna. Za vidno je značilno, da se bolniku pred očmi pojavljajo cikcakaste črte v obliki krogov ali črke C, tudi iskrice, zvezde … Vid se lahko tudi zamegli ali pa pride do pojava različnih temnih pack, izpadov vidnega polja, tudi dvojne slike. Avra se lahko odraža kot motnja govora, ko oseba zaman išče pravo besedo ali sploh ne more spregovoriti. Bolnik lahko občuti tudi omrtvičenost ali mravljinčenje ene strani telesa, redko tudi ohromelost katerega izmed udov. Kognitivna avra vpliva na zmedenost in dezorientacijo osebe. Avra traja nekaj minut, včasih tudi eno uro, le redko dlje.

Tretje obdobje migrenskega napada je glavobol, pogosto se bolečina pojavi le na eni strani, spremlja jo utripanje. Poleg glavobola se lahko pojavi tudi močna občutljivost na svetlobo, zvoke ali vonje, pogosto tudi slabost ter bruhanje. Glavobol običajno traja od nekaj ur do nekaj dni.

Sledi mu zadnja faza migrenskega napada, postdrom, z utrujenostjo, otrdelostjo v vratu, depresivnostjo, razdražljivostjo, zehanjem in motnjami koncentracije, ponovno se pojavi želja po določeni hrani.

Migrena se kaže v najrazličnejših kliničnih slikah

Tri četrtine bolnikov opaža, da so akutni napadi migrene občasno povezani s posameznimi sprožitelji. Kot slednje najpogosteje naštevajo hormonska nihanja, stres, nereden ali nezadosten vnos hrane, motnje spanja in vremenske spremembe.

Tudi določena živila lahko pri posameznikih pripomorejo k pojavu migren, mednje sodijo alkohol, sir, čokolada, oreščki, kofein pa tudi mesni izdelki. Migrenske napade lahko sprožijo tudi sprememba nadmorske višine, zračni tlak in letni časi. Posebnih diagnostičnih preiskav ali kliničnih bioloških označevalcev za migreno ni, zato diagnoza temelji na klinični sliki. Prav zato ta nevrološka motnja pogosto ostaja napačno diagnosticirana. Kljub vse boljši diagnostiki in ozaveščanju ljudi se velik del ljudi v primeru migrene še vedno ne nasloni na zdravniško pomoč.

Migrena se kaže v najrazličnejših kliničnih slikah. Pri nekaterih se pojavijo vse štiri faze, pri drugih le posamezne, zato se znaki in razvoj migrene pri posamezniku razlikujejo. Najhujša oblika je hemiplegična migrena, z možgansko sliko kapi, ki se kaže kot ohromelost ene polovice telesa. Pri nekaterih se migrena razvije v kronično obliko, za katero je značilno, da glavobol vztraja vsaj osem dni v mesecu, pri nekaterih je celo tako hudo, da le kak dan na mesec preživijo brez glavobola.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

»Diagnozo migrene na podlagi klasične, zgoraj opisane klinične slike postavi že družinski zdravnik. Razlikujemo več ravni zdravljenja migrenskega glavobola.

Terapija, s katero prekinjamo že nastali glavobol, so lahko enostavni analgetiki (paracetamol, metamizol, diklofenak …) ali t. i. triptani (sumatriptan, eletriptan, frovatriptan …)« našteje dr. Šinik in nadaljuje: »Če se migrenski glavobol pojavlja pogosto, recimo več kot štiri dni v mesecu, in je bolnik ob tem funkcionalno prizadet, kar pomeni, da zaradi glavobola ni zmožen opravljati dela v službi ali doma, je smiselna uvedba preventivne terapije, katere namen je zmanjšanje pogostosti in samega trajanja bolečine. Kot preventivna terapija se že vrsto let uporabljajo zdravila iz drugih terapevtskih skupin (antiepileptiki, beta blokerji) zaradi ugodnega vpliva na zmanjšanje števila glavobolnih dni. Vso omenjeno terapijo lahko uvede osebni zdravnik.

 V zadnjih letih so v ospredje prišla zdravila, ki so specifična za receptorje, ki se aktivirajo pri migrenskih glavobolih – inhibitorji CGRP.«

Nove oblike zdravljenja migren

Pomembno je, da zdravnik primerno seznani bolnika in objasni, za kakšno bolezen gre in kakšni so simptomi. Prav tako je pomembno, da se poučimo o tem, kateri so sprožilci in se jim, če je to mogoče, izogibamo. Dolgo let so se sicer za zdravljenje migren uporabljala zdravila za druge vrste bolezni in bolečin, tudi takšna za epilepsijo in visok krvni tlak, v zadnjem času so na voljo tudi zdravila izključno za zdravljenje migrene.

Pri bolnikih z manj migrenskimi napadi se uporabljajo zdravila za prekinitev napada. Pri tistih s pogostejšimi, z več kot štirimi na mesec, pa zdravljenje poteka s preventivnimi zdravili. Pomemben mejnik v zdravljenju migrene predstavljajo najnovejša biološka zdravila – monoklonska protitelesa (mPt). Ta zdravila zavirajo delovanje CGRP, kar preprečuje in omili pojav migren. Njihove prednosti so hitra učinkovitost, dobra odzivnost bolnikov in velika varnost.

Kaj pa lahko v boju z migrenami storimo sami?

Sprememba življenjskega sloga je dobro orožje za spopad z migreno. Pri tem se velja izogibati sprožilnim dejavnikom, od kofeina do alkohola. Bodite pozorni, da si privoščite zadostno količino spanja in ne izpuščate posameznih obrokov. Tudi zdrava mera gibanja lahko pomembno prispeva k lajšanju migren, velik korak pa boste storili tudi z vajami za sprostitev. Pomembno boste k zdravljenju prispevali z vodenjem dnevnika migrenskih napadov, v katerem navedete dogajanje med napadom in po njem. Bistveno je, da se naučite prepoznati posamezne sprožilce.

 

Tri četrtine bolnikov opaža, da so akutni napadi migrene občasno povezani s posameznimi sprožitelji. Kot slednje najpogosteje naštevajo hormonska nihanja, stres, nereden ali nezadosten vnos hrane, motnje spanja in vremenske spremembe. Tudi določena živila lahko pri posameznikih pripomorejo k pojavu migren, mednje sodijo alkohol, sir, čokolada, oreščki, kofein, pa tudi mesni izdelki.

 

ABC

A Pomembno je razumeti, da migrenska biologija ni prisotna v možganih le med migrenskim napadom, ampak ves čas, saj so možgani tako spremenjeni že v osnovi.

B Migrenski napad sestavljajo štiri obdobja, ki se med seboj pogosto prekrivajo.

C Pri četrtini bolnikov z migreno se pred glavobolom pojavi avra (žariščni nevrološki izpad).

Ne spreglejte

Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več