Populacija v razvitem svetu se stara, zato je pričakovano, da bo več ljudi potrebovalo slušne aparate. S starostjo se delež slabše slišečih namreč veča.
Čeprav se degenerativnim vzrokom za slabši sluh nihče ne more izogniti, lahko zamaknemo slabšanje sluha oz. odstranimo nekatere vzroke. Denimo znižamo jakost elektronskih naprav, ob delu z glasnimi stroji, na koncertih ali športnih prireditvah nosimo čepke proti hrupu ali glušnike. Zdrav sluh ohranjamo s skrbjo za urejen krvni tlak, sladkor in holesterol, izogibamo se kajenju. Trening v poslušanju pa ohranja naše možganske celice v primerni kondiciji.
Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z Ajdo Juvanec, dr. med., spec. ORL, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor
Sluh in epidemija koronavirusa
Čeprav smo na epidemijo in njene »oglušujoče« posledice že skoraj pozabili, je vseeno na mestu vprašanje, ali je virus vplival tudi na okvare sluha. Čeprav po besedah specialistke ORL Ajde Juvanec resnih tovrstnih raziskav (še) ni, ugotavlja, da je bilo v letih 2017 in 2018 (pred epidemijo) ter v letih 2021 in 2022 število opravljenih preiskav sluha primerljivo. Edina opazna razlika je, da so se naglušni ljudje v času nošenja zaščitnih mask začeli zavedati, da slabo slišijo, saj so maske zakrivale obraze govorcev in jim s tem onemogočile branje z ustnic.
Hrupni svet mladih
Telefoni in slušalke na ušesih same po sebi ne vplivajo na okvaro sluha, če oseba ne nastavi glasnosti nad priporočeno. Žal imajo električne naprave možnost preseganja priporočene glasnosti nad 80 dB, ki je za sluh že škodljiva. Ajda Juvanec v svoji ambulanti sicer ne zaznava povečanega števila naglušnih mladih. Ugotavlja celo dobro ozaveščenost in dosledno uporabo zaščitnih sredstev mladih pri delu v ropotu, česar za starejšo populacijo ne gre trditi. Za primerjavo – starejši zdravstveni delavci so se težje navadili jemati kri z rokavicami, mlajšim, ki so od vsega začetka uporabljali rokavice, to ne predstavlja ovire. Ajda Juvanec meni, da je pri uporabi zaščitnih sredstev proti hrupu narejen velik korak pri dejanski uporabi. Tudi servisi slušnih aparatov se trudijo in razvijajo vedno boljše ter uporabnikom prijazne glušnike, ki so lahko tudi aktivni in so prilagojeni različnim dejavnostim. Bobnar v orkestru in mizar imata tako različno prilagojene glušnike.
Primer iz ambulante: specialistko ORL je obiskal petdesetletni gozdar, ker svojci opažajo, da slabše sliši. Dela z motorno žago, glušnikov pa ne uporablja, ker je na izpitu za delo z motorno žago njegov učitelj skoraj umrl, saj mu je na glavo skoraj padla veja, ki je ni slišal in ni slišal niti učencev, ki so kričali. Zdaj ima omenjeni gozdar takšno okvaro sluha, kot da bi doma ves čas nosil glušnike.
Ali je več moških ali žensk z okvarami sluha
Po podatkih naj bi bilo več naglušnosti pri moških in je naglušnost pri njih višje stopnje. Verjetno je razlog v poklicni izpostavljenosti ropotu. Moški običajno potrebujejo več spodbude svojcev, da pridejo na pregled in da se odločijo, da bodo aparate nosili. Še vedno so izpostavljeni hrupu gozdarji, gradbeni delavci, delavci v tiskarnah, manj je voznikov kamionov, delavcev v tkalnicah, rudarjev. Določeni poklici izginjajo, spreminjajo se orodja, s katerimi delajo, predvsem se dviguje raven zaščite. Takih tovornjakov, kjer bi bil hrup v kabini škodljiv, ne izdelujejo več. Hrupu so izpostavljeni tudi kulturniki, v orkestrih je uporaba aktivnih glušnikov precej velika, skrb vzbujajoče so obremenitve ob zabavnih ali športnih prireditvah, še posebej če za ozvočenje skrbijo amaterski ojačevalci zvoka.
Kako sploh slišimo
Ob rojstvu je uho popolnoma razvito, vendar če bi bilo izpostavljeno le tišini, nikoli več ne bi mogli nadomestiti akustičnih dražljajev, ki nam omogočajo normalni razvoj govora in sluha, saj se v prvih mesecih oblikujejo živčne povezave, v možganih se tvorijo sinapse. Poslušanje je zapleten proces, ki pomeni mnogo več kot slišati, saj je nujno za razvoj govora in jezika ter nujni element zdravega socialno-emocionalnega razvoja. Zvok ustvarja zvočne valove, ki dražijo slušne čutnice. Uhelj valove prestreže in jih usmeri v zunanji sluhovod, kjer prispejo ob bobnič in ga zatresejo. To sproži valovanje tekočine, ki zdraži čutnice v polžu, delu notranjega ušesa. Zdražene čutnice vodijo do možganov in tako se zavedamo, da slišimo. Zvoke sicer dovolj dobro zaznavamo samo z enim ušesom, signali iz obeh pa so potrebni za določitev, od kod prihaja zvok. Običajno se upadanje sluha razvija postopoma, spremljata pa ga šumenje v ušesih in izguba sluha, sprva za visoke tone.
Zakaj pride do okvare sluha
Do okvare sluha lahko pride v razvoju otroka pred porodom, med porodom ali kadar koli kasneje. V Sloveniji se od leta 2005 izvaja presejalni test okvare sluha pri vseh novorojenčkih, pri enem od 1000 je ugotovljena huda okvara sluha. Le okoli 10 % oseb, mlajših od 25 let, ima določeno okvaro sluha, večinoma gre za reverzibilne (prehodne) okvare predšolskih otrok. Po 65. letu govorimo o starostni naglušnosti. To je počasi napredujoča simetrična zaznavna naglušnost, ki se začne v višjih frekvencah. Vzrok je pogosto v zmanjšanem številu dlačnih celic v notranjem ušesu, kar je normalna posledica staranja. Poškoduje jih lahko tudi hrup (glasna glasba, hrup na delovnem mestu ali delo z glasnimi stroji v domačem okolju nad 85 dB) ali razna bolezenska stanja: okužbe med nosečnostjo, kot so citomegalovirus, rdečke, ošpice, herpes virusi, virusi gripe, HIV in meningitis, pomanjkanje kisika ob porodu, toksini (prisotni pri zlatenici), na okvaro sluha lahko vplivajo poškodbe, tumorji, multipla skleroza, menierova bolezen ali uporaba določenih ototoksičnih (za sluh nevarnih) zdravil v visokih dozah, od določenih antibiotikov, citostatikov, izpostavljenost kemikalijam. V starosti se pričnejo metabolne spremembe in ateroskleroza. Vzroki za pešanje sluha so prepleteni.
Kdaj slušni aparat
Ko oseba ali starši posumijo na slabši sluh, najprej obiščejo osebnega zdravnika oz. pediatra. Zdravnik opravi natančno anamnezo (koliko časa traja slabši sluh, je eno- ali obojestranski, ali so prisotne bolečine v ušesu, kakšno je dihanje skozi nos, izpostavljenost hrupu in določenim zdravilom). Pri tem že opazuje otroka ali sogovorca (dihanje na nos ali na usta), nato sledi pregled zunanjega ušesa in bobniča (ali je pot do bobniča prosta ali ovirana, ali je prisotno vnetje srednjega ušesa), prav tako je pomembna ocena prehodnosti nosu in pridruženih bolezni. Koristna je tudi ocena sluha s šepetom in glasnim govorom. Normalno slišeča oseba sliši šepet s šestih metrov. Če zdravnik najde čepek ušesnega masla, ga spere. Zdravi preprosta vnetja zunanjega sluhovoda ali srednjega ušesa. Če zdravljenje na prvi stopnji ni uspešno ali kadar slabši sluh še vztraja, osebo napoti na pregled k specialistu. Otorinolaringolog v pregledu ponovi anamnezo in navadno z otomikroskopom oceni stanje v srednjem ušesu. Pomemben je tudi pregled nosu in nosnega dela žrela, kjer je vhod v evstahijevo tubo, ki je ključna za prezračevanje srednjega ušesa.
Zdravljenje
Zdravljenje slabšega sluha je bodisi medikamentozno bodisi kirurško. Od zdravil uporabljamo antibiotike, virostatike, protivnetna zdravila, zdravila za izboljšanje prekrvavitve. Kirurško lahko zdravimo izlivno vnetje srednjega ušesa z vstavitvijo cevke v bobnič, raznolike so tudi operacije bolezenskih procesov v srednjem ušesu. Pogoste so operacije, ko se zapre luknjica v bobniču. Včasih se zamenja bolezensko spremenjena koščica v srednjem ušesu z malo slušno protezo.
Kadar sluh ni popravljiv ne medikamentozno in ne kirurško, se predpiše slušni aparat. Kadar z redno uporabo slušnega aparata ni dosežena želena rehabilitacija ali gre za hudo naglušnost, osebe pa imajo normalno delujoč slušni živec in osrednje slušne poti, lahko slušni pripomoček vgradijo v senčnico, srednje ali notranje uho in celo v možgansko deblo. Polžkov vsadek je slušni pripomoček, vgrajen v notranje uho, ki prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno do slušnega živca. Izbira kandidatov je zahtevno in timsko delo. Odločitev za predpis slušnih aparatov je v soglasju z naglušno osebo. Če naglušna oseba nošnjo slušnega aparata zavrača in se ni pripravljena potruditi, slušnega aparata zdravnik ne predpiše. Slušni aparat se piše na naročilnico, Zavod za zdravstveno zavarovanje krije osnovne slušne aparate, baterije so strošek uporabnika.
Kaj lahko naredimo sami
Ajda Juvanec svetuje, da osebe, ki so izpostavljene hrupu, upoštevajo navodila za zaščito sluha (tudi pri domačih kosilnicah, žagah in podobno), uporabniki elektronskih naprav naj ne prekoračijo priporočene glasnosti, na koncertih se ne zadržujemo preblizu zvočnikov in če so ojačitve še vedno glasne, naj se tudi tam uporabljajo zaščitni čepki proti hrupu.
Vse svojce starejših prosim, da če pri njih ugotavljajo pešanje sluha, se z njimi pogovorijo o možnostih slušnih aparatov in jih spodbudijo za obisk splošnega zdravnika ter kasneje otorinolaringologa. Zaželeno je, da svojci naglušnega starostnika pridejo skupaj z njim na pregled. Po prejemu slušnih aparatov je potrebna vztrajnost in spodbuda dalje. Vztrajnost se splača.
Najnižja frekvenca, ki jo zdrava oseba lahko zazna, je 1000 Hertzev (Hz) ali 0 decibelov (dB). Frekvenca med 500 in 3000 Hz je najpogosteje uporabljena med običajnim pogovorom.
- 180 dB: vzlet rakete
- 140 dB: vzlet letala
- 120 dB: rokovski koncert
- 110 dB: glasna nevihta
- 90 dB: mestni promet
- 80 dB: glasno navit radio
- 60 dB: običajen pogovor
- 30 dB: zelo tiho šepetanje
- 0 dB: najnežnejši zvok, ki ga človek lahko zazna
Možni znaki izgube sluha, ob katerih se odzovimo nemudoma!
- Nerazumevanje govora v zahtevnem socialnem okolju (hrup, več glasov hkrati)
- Nerazumevanje govora v družini
- Glasno poslušanje radia in televizije
- Opozarjanje bližnjih, da slabše slišite
- V ušesih slišite piskanje, šumenje
- Slabše razumevanje ženskih in otroških glasov, ki govorijo z višjo frekvenco
ABC
A Po 65. letu je polovica ljudi naglušnih.
B Sluha ni mogoče izboljševati, lahko pa treniramo poslušanje, ki je aktiven proces in od posameznika zahteva določen napor.
C Mladi se pred izvori hrupa znajo dobro zaščititi s čepki proti hrupu in z glušniki.
