Predpogoj za nastanek zobnega kamna so zobne obloge oziroma bakterijski plak. Mehke zobne obloge lahko odstranimo sami s temeljitim čiščenjem. Zobni kamen pa so mineralizirane zobne obloge, ki jih zaradi njihovega trdega stanja praviloma lahko odstrani samo zobozdravnik oziroma ustni higienik.
Avtorica: Klavdija Škrbo Karabegović
»Zobni kamen je mineraliziran plak, ki se najprej nalaga na zobeh kot nekakšen biofilm. Zato zanj uporabljamo tudi izraz mineraliziran oziroma kalcificiran plak. Gre za preskok iz mehkega v trdo stanje, iz zobnih oblog v zobni kamen. Zobne, bakterijske obloge oziroma plak lahko odstranimo sami s čiščenjem, se pravi z zobno ščetko, nitko in vmesnimi medzobnimi ščetkami. Teoretično, če bi imeli čiste zobe, ni kemijske podlage, da bi trd kamen sploh nastajal,« uvodoma razloži Gregor Hočevar, dr. dent. med.
Zabarvanost in zobni kamen
Zobni kamen je lahko mlečno bele, rumene, celo temno rjave barve. Običajno ga delimo na tistega, ki se nahaja nad dlesnijo, in tistega, ki se nahaja pod dlesnijo. »Nad dlesnijo ga vidimo, pod dlesnijo pa je skrit in ta je tudi zelo nevaren. Slednji je pogosto temnejši zaradi kemičnih procesov, ker bakterije razkrajajo tkivo, ta lahko krvavi in se zato tudi obarva,« pojasni Hočevar.
Lahko pa se kamen še dodatno zabarva – zaradi hrane, ki jo vnašamo v usta (kava, pravi čaj, cigareti-nikotin, jedilna barvila v hrani). Barve zobnega kamna ne smemo zamenjevati s črnimi oblogami, ki se naložijo na zobeh. Pacienti to pogosto zamenjujejo in mislijo, da so črne zabarvane obloge na njihovih zobeh zobni kamen. To ni kamen in v osnovi ni škodljiv, ampak gre le za nekakšne lise, ki se naberejo na zobeh. Zabarvanost se odstranjuje s poliranjem predvsem iz estetskih razlogov.
Kaj vpliva na nastanek zobnega kamna?
Kot smo že omenili, je ključnega pomena ustna higiena. Bakterije, ki so naložene na zobeh, za svoje preživetje potrebujejo hrano. Več ko vnašamo sladkorja v telo, boljše okolje imajo, bolj se razmnožujejo in hitreje se nabirajo obloge tudi na zobeh. Film, ki se naloži na površino zob, je odporen na ustne vode, plak je treba odstraniti mehansko, torej s ščetko, zobno nitko in medzobno ščetko. Torej če ne bi imeli oblog, tudi zobnega kamna ne bi bilo.
Pa vendarle, v nadaljevanju so za nastanek zobnega kamna ključni tudi dejavniki v slini, v žlezah slinavkah. Zobnega kamna je običajno največ ob izvodilih, kjer je največ žlez oziroma kot pojasni dr. Hočevar: »Največ kamna se razvije na sprednjih spodnjih zobeh na zadnji strani in na zgornjih stranskih zobeh na zunanji strani. Torej ravno tam, kjer imajo glavne žleze slinavke izvodila.« Mineralizacija je torej odvisna od posameznika, sline in različnih predelov v ustih.
»Nekateri so dovzetnejši za nastanek zobnega kamna, drugi imajo več tolerance. To pomeni recimo, da si nekdo več dni ne umije zob, pa kljub temu uspe odstraniti vse obloge, ki so ostale mehke; nekdo drug si jih mogoče ne umije le en dan, pa ima v slini tako močne dejavnike za mineralizacijo, da se mu že v enem dnevu pojavi zobni kamen,« pove sogovornik.
Zobne obloge in v nadaljevanju zobni kamen se prav tako pogosteje pojavijo v poglobljenih obzobnih žepkih, dobro okolje za zobne obloge so tudi slabe, dotrajane, počene in hrapave plombe; prav tako pa tudi dotrajani ali slabi protetični nadomestki. Posebno pozornost higieni zob morajo nameniti osebe, ki nosijo fiksne zobne aparate.
Odstranjevanje zobnega kamna
»Zabarvane obloge lahko preprosto spoliramo, in sicer s posebno ščetko in posebno polirno pasto. Lahko jih tudi speskamo s pomočjo posebnega prahu pod pritiskom. Medtem ko je treba trdi zobni kamen odluščiti z ultrazvokom, ga odbiti s površine zoba. To lahko naredi samo zobozdravnik ali higienik,« dr. Hočevar obrazloži postopek.
Zobni kamen praviloma odstranjujejo brez anestezije, med posegom nas lahko malo skeli. Sami ne moremo odstraniti zobnega kamna, ravno nasprotno, če preveč drgnemo, lahko poškodujemo dlesen.
Ne gre samo za estetski vidik
»Za številne posameznike zobni kamen predstavlja samo estetski vidik, ampak gledano dolgoročno, je lahko nevaren in povzroča parodontalno bolezen, ki je lahko zelo škodljiva oziroma lahko vodi v izgubo zob. Tako da nalaganja zobnih oblog oziroma zobnega kamna ne gre podcenjevati. Še posebno je nevaren ta pod dlesnijo, ki ga vidimo pri pregledu ali na rentgenu,« opozori dr. Hočevar.
Zobni kamen je »idealen dom« za bakterije, ki se na njem rade kolonizirajo, vedno več jih je, se prepletajo in delajo škodo. Nad dlesnijo povzročajo vnetje dlesni gingivitis, pod dlesnijo pa vnetje kosti in mehkih tkiv – parodontitis. Torej celoten aparat, ki zob drži, se pravi kost, ligamenti, vezi, se počasi topi in v bistvu izginja. Zob izgublja oporo. Posledično se lahko zdrav zob začne majati in odpade. Prisotnost kamna lahko vodi v vnetje dlesni, obzobnih tkiv, izgubo kosti in posledično v izgubo zoba.
Znak, da nekaj ni v redu, je, da pri umivanju ali zgolj dotiku dlesen krvavi. To je običajno znak, da je prisotno vnetje in da je čas, da obiščemo zobozdravnika.
Otroci in zobni kamen
Kot pravi dr. Hočevar, se pri otrocih zobni kamen pojavi redko. Veliko več je zobnih oblog in tudi zabarvanosti zob. S posebnimi tabletkami, ki obloge obarvajo, otrokom slikovito pokažejo, kje niso dobro očistili zob in kje morajo biti še posebno pozorni. Če se pojavi zabarvanost, se slednja da odstraniti s posebno polirno pasto.
Julij-avgust 2014
