Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Parodontalna bolezen je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in hkrati najbolj razširjena bolezen človeštva. Raziskava pri odrasli populaciji na področju Slovenije je ugotovila 93-odstotno prisotnost ene od oblik te bolezni.

Avtor: Romana Šrimpf, dr. dent. med.

 

Parodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv. S kopičenjem bakterij na zobeh nastajajo mehke zobne obloge (bakterijski zobni plak), kjer so ugodni pogoji za njihovo razmnoževanje. Bakterije s svojimi strupi v začetku poškodujejo dlesen, ki postane rdeča, otekla in krvavi na dotik. Rdeč rob dlesni in krvavitev pri ščetkanju zob je znak gingivitisa ali vnetja dlesni, ki je začetna oblika bolezni obzobnih tkiv. Če gingivitis traja dlje časa, napreduje v vnetje pozobnice, kar povzroči razkroj povezave zobne korenine s čeljustno kostjo. Poleg tega se ob vnetnem procesu sproži človekov zaščitni imunski sistem, ki na eni strani poskuša omejiti vnetje, na drugi pa z vnetnimi mediatorji, ki se sproščajo ob tem, povzroči propad lastnih tkiv.

 

Znaki parodontalne bolezni:

– krvavitev pri ščetkanju in nitkanju zob,

– sprememba barve dlesni iz rožnate v rdečo ali vijolično,

– oteklina, nabreklost dlesni,

– iztekanje gnoja ob zobeh,

– zadah, ki je prisoten dlje časa,

– sprememba okusa,

– odmikanje dlesni,

– pojav razmikov med zobmi,

– majavost zob.

 

Kaj pospeši napredovanje?

Napredovanje pospeši:

slaba ustna higiena,

– kajenje,

– sladkorna bolezen,

– debelost,

– nosečnost,

– oralna kontracepcija,

– slabo izdelane plombe in mostički v ustih, pod katerimi zastajajo obloge.

 

Kakšne so posledice v telesu?

Lahko opazimo naslednje posledice:

– umik prizadete dlesni in kosti od zoba,

– poglobljeni obzobni žepi,

– vzdražen obrambni sistem organizma,

– prehajanje bakterijskih strupov v kri,

– posledice se kažejo tudi na drugih telesnih organih,

– trikrat večja verjetnost za nastanek ateroskleroze in z njo povezanih zapletov,

– dvakrat večje tveganje za srčni infarkt,

– nevarnost za dihala (zvečana možnost nastanka aspiracijske pljučnice),

– nevarnost za možgane (abscesi v možganih),

– vpliv na sklepe (artritis),

– vpliv na moške spolne organe (zdravljenje parodontalne bolezni je zmanjšalo neplodnost),

– vnetje obzobnih tkiv pri nosečnicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka,

– sladkorna bolezen močno poslabša parodontalno bolezen.

 

Kako zdravimo parodontalno bolezen?

Prva in najpomembnejša faza zdravljenja je oralno-higienska faza, med katero se bolnik

nauči postopkov pravilne ustne higiene, odstrani mehanične ovire za čiščenje (zobni kamen,

previse plomb in umetnih zobnih kron) ter odstrani bakterijski biofilm iz obzobnih žepov

(postopek luščenja in glajenja korenin). Če je potrebno, sledi oralno-higienski fazi tudi kirurški poseg. V njem dlesen odmaknemo od zobne korenine, s površine korenine mehanično očistimo biofilm bakterij, zobni kamen in nekrotični del cementa, obzobni žep pa nekoliko zmanjšamo. Tudi po kirurškem zdravljenju je potrebno redno odstranjevanje bakterijskega biofilma iz

obzobnih žepov v trimesečnih ali polletnih presledkih. Kirurškemu posegu nato sledi vzdrževalno zdravljenje, ki je doživljenjsko. Pomembni so redni obiski pri zobozdravniku (3–6 mesecev), kjer spremljamo globino obzobnih žepov in preprečujemo nastanek ponovnih vnetij.

 

Kako preprečiti parodontalno bolezen?

Z natančnim ščetkanjem najmanj dvakrat na dan in z nitkanjem oz. uporabo medzobnih ščetk lahko odstranimo večino plaka z zobnih površin. S profesionalnim čiščenjem zob vsakih 6 mesecev, ki ga izvaja zobozdravnik ali ustni higienik, pa imamo pod nadzorom tudi plak na težje dostopnih mestih. Dodatna uporaba ustne vode je dopolnilo optimalne ustne higiene, saj za nekaj ur zavrejo razmnoževanje bakterij v ustih. Dodaten razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje, da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju ali poslabšajo že obstoječe kronične sistemske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni vzrok obolevanj in smrtnosti prebivalstva.

 

 

April, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja