Zunanje uho ali uhelj preprečuje poškodbe občutljivih notranjih delov in ujame zvočne valove. Po sluhovodu zvočni valovi potujejo do bobniča, ki ob pritisku zvočnega vala zaniha. Nihanje se prenese na kladivce, nakovalce in stremence in nadaljuje pot do tekočine v srednjem hodniku polža, kjer so čutnice za sluh. To informacijo o zvoku po slušnem živcu pošljejo do središča za sluh v velikih možganih. Zapletenost organa za sluh pomeni tudi skrb zanj. Kako skrbimo za ušesa in kaj nam lahko povzroči neprijetnosti na brezskrbnih počitnicah, nam je razložila Marija Godina, dr. med., spec. ORL, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Avtorica: Teja Potočnik
Če se uho običajno odziva in nam ne povzroča težav, je naša osnovna higiena čiščenje ušesa in ušesnega masla ali cerumna. Kaj je ušesno maslo, kaj je njegova vloga in zakaj nastane?
Cerumen ali ušesno maslo je mešanica izločka ceruminalnih žlez, odluščene povrhnjice kože sluhovoda in umazanije. Vloga cerumna je, da čisti, vlaži in maže kožo sluhovoda. Skupaj z dlačicam, ki se nahajajo na vhodu v sluhovod, zadržuje prah in druge nečistoče. Je različne barve od svetlo rumene do rjave. Ni ga treba odstranjevati, praviloma se izloča sam pri žvečenju. Ceruminalni zamašek lahko nastane zaradi
- čezmernega izločanja cerumna (npr. pri uporabi slušalk, pri uporabnikih slušnih pripomočkov ali v prašnem okolju),
- zaradi motenega odtoka iz sluhovoda (npr. poraščenost ali anatomske nepravilnosti sluhovoda, kot je ozek sluhovod),
- pogost vzrok je tudi nepravilno čiščenje sluhovoda z vatiranimi palčkami.
Kakšne težave lahko povzroči neredno čiščenje povečane količine ušesnega masla in ali lahko pride do poslabšanja sluha?
Težave in zapleti, ki jih povzroča ceruminalni zamašek, so lahko pritisk in srbenje v ušesu, bolečine v sluhovodu, šumenje in top občutek v ušesu, poslabšanje sluha in občutek, kot da ne slišimo in smo izgubili sluh. Če težav ne odstranimo, se lahko pojavijo zapleti, kot so vnetje kože sluhovoda, ki je lahko zelo boleče in mu lahko sledi tudi vnetje srednjega ušesa. Možna je tudi vrtoglavica, ki jo povzroča velik, trd posušen ceruminalni zamašek, ki pritiska na bobnič.
Kako si lahko v tem primeru pomagamo sami?
Pred poseganjem v ceruminalni čep je vedno treba čep predhodno zmehčati s pomočjo oljnatih kapljic s parafinskim oljem ali pršilom, ki vsebuje olivno olje v fiziološki raztopini. Uporabimo lahko tudi kapljice, kot je mešanica natrijev hidrogen karbonata oz. peroksida in glicerina. Posebna previdnost je potrebna pri osebah, ki so prej imele pogosta vnetja ušes, predvsem pa perforacijo ali poškodbo bobniča. Pri navadnem ceruminalnem čepu je najbolj učinkovito izpiranje ušesa z mlačno vodo, pri poškodbi bobniča ali perforaciji je čiščenje varno le z aspiracijo.
In kadar nam mora pomagati zdravnik?
Pri zamašitvi ušesa z navadnim ušesnim maslom je zaželena priprava ušesa pred pregledom. Približno eno uro pred pregledom se nalije parafinsko olje v sluhovod in se ga zamaši z kosmom vate. Tako bo obravnava pri zdravniku potekala hitro in neboleče. Po navadi čep v stiku z vodo sam zdrsne iz sluhovoda. Izpiranje ušesa na suho je neprijetno in boleče, aspiracija pa otežena ali nemogoča. Zato je veliko bolje za oba, tako za bolnika kot za zdravnika, da na pregled pridejo pripravljeni.
Kako pogosto čistimo ušesa, da do primerov zamašitve ne pride?
Ušesa čistimo občasno, po potrebi, nikakor pa jih ne čistimo vsak dan. Količina ušesnega masla je od posameznika do posameznika različna in tudi barva le-tega ni povsod enaka. Normalno izločanje ušesnega masla omogoča pravilno delovanje (zunanjega) ušesa in je znak zdravega ušesa. Ušesno maslo nastaja ves čas in se samo izloča skozi sluhovod. Če pa opazite izcedek, ki ni podoben ušesnemu maslu, lahko gre za vnetje kože sluhovoda ali vnetje srednjega ušesa.
Kako pravilno čistimo sluhovod, na kakšen način in s čim (vatirane palčke, izpiranje, razne novodobne naprave za izsesavanje …)?
Uho se načeloma čisti samo; ker je cerumen židke strukture, se med žvečenjem pomika proti izhodu. Dodatno lahko uho preprosto očistimo tako, da na prst ovijemo mokro bombažno krpico in nežno obrišemo vhod v sluhovod, oziroma tako daleč, kolikor seže prst. Z vatiranimi palčkami cerumen delno obrišemo, delno pa potisnemo še bolj globoko v sluhovod in iz tega sčasoma lahko nastane ceruminalni čep ali zamašek. Zato je priporočljivo, da se izogibamo čiščenju cerumna z vatiranimi palčkami oziroma je dovoljeno očistiti le vhod v sluhovod.
Ali lahko na povečano nastajanje ušesnega masla in njegovo strjevanje vplivajo tudi razna kemična sredstva, kot so geli za tuširanje, laki za lase?
Ja, kemična sredstva dražijo kožo sluhovoda, zato je priporočljivo, da pri umivanju z njimi pazimo, da ne zaidejo v sluhovod in se po končanem umivanju nežno obrišemo.
Pred nami je poletje in čas brezskrbnih počitnic. Kaj nas lahko v zvezi z ušesi preseneti v poletnem času?
Tako kot v vsakem letnem času je potrebno za ušesa skrbeti tudi poleti. Poletje je čas počitnic in raznih dejavnosti na prostem. Tako se radi osvežimo v vodi, mnoge pritegnejo zanimivosti morskega dna in se potapljajo, drugi pa imajo raje planine in svež gorski zrak. Povsod pa nas lahko presenetijo tudi nevšečnosti z ušesi. Pred kopanjem v bazenu ali morju in potapljanjem je smiselno v sluhovoda naliti dve do tri kapljice parafinskega olja, ki ščiti kožo sluhovoda pred umazanijo in izsušitvijo in ko pridemo iz vode, ušesa nežno posušimo z brisačo.
V planinah nas lahko preseneti veter, ki lahko povzroči vnetje – priporočam mehek bombažni trak, ki bo zaščitil uho pred vnetjem in popivnal pot. Poleg tega lahko težave z ušesi vplivajo tudi na ravnotežni sistem – ker se huda vnetja kože sluhovoda, pogosteje pa srednjega ušesa lahko prenese na notranje uho, kjer se nahaja organ za ravnotežje. V primeru bolečin v ušesih iz različnih razlogov je priporočeno dati analgetik, če bolečina v naslednjih urah ne mine, se je smiselno odpraviti na pregled k zdravniku.
Kako lahko ukrepamo, kadar v naše uho zaide tujek? Lahko je to kakšna živalca, pesek, umazanija … in kakšne so lahko posledice?
Občasno bolnik pride v ambulanto tudi s kakšnim tujkom v ušesu, najpogosteje so to majhni delčki različnih igrač ali kock, perlice, baterije, gobice, zmečkan papir, konice navadnega svinčnika, mivka, kamenček po potapljanju v morju ali igranju v peskovniku, zrna različnih žitaric ali grah, fižol … Neživi tujki v sluhovodu na začetku ne povzročajo večjih težav razen zamašenosti, slabšega sluha in neprijetnega občutka. V primeru, da ostanejo dlje časa v sluhovodu, lahko povzročajo vnetje zaradi mehanskega draženja pri žvečenju. Spremljajo jih neprijeten vonj, izcedek in otekanje kože sluhovoda, kar je vzrok za bolečino.
Najnevarnejši so živi tujki, ki zaidejo v sluhovod. Povzročajo izrazito neprijeten občutek vznemirjenosti in strahu, celo panike. Med te sodijo različne žuželke, mravlje, muhe, še posebej je nevarno, če zaide strigalica, ki s svojimi škarjami lahko poškoduje ali perforira bobnič. Odstranitev teh je vedno pri zdravniku, po možnosti pri specialistu za ušesa, nos in grlo. Ustrezno zdravilo za prvo pomoč pri teh ne obstaja. Potrebno je onesposobiti mrčes s kakšno snovjo (npr. lokalni anestetik xylocain, včasih eter), mogoče z oljem, ki ga imamo pri roki. Mrčes se v njem zaduši, za našo kožo pa ni nevarno. Enako nevarna je trava: mačji rep, ko se najde v sluhovodu. Pri premikanju čeljustnega sklepa pri žvečenju počasi potuje naprej proti bobniču in ga lahko rani ali predre.
Pri zamašitvi ušesa z navadnim ušesnim maslom je zaželena priprava ušesa pred pregledom. Približno eno uro pred pregledom se lahko nalije parafinsko olje v sluhovod in se ga zamaši z kosmom vate. Tako bo obravnava pri zdravniku potekala hitro in neboleče. Po navadi čep v stiku z vodo sam zdrsne iz sluhovoda. Izpiranje ušesa na suho je neprijetno in boleče, aspiracija pa otežena ali nemogoča. Zato je veliko bolje za oba, tako za pacienta kot za zdravnika, da pacient na pregled pride pripravljen.
