Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Nosečnost je običajno najlepše obdobje v življenju ženske. Nosečnica se spremeni tako telesno kot tudi duševno. Obdobje, ko v njej raste otročiček, je lahko zelo lepo, polno dobrega počutja in zanosa. Lahko pa je to tudi obdobje strahu, tesnobe, nejasnih občutkov, ki se mu pridruži še slabo počutje, jutranje slabosti ali različna bolezenska stanja.

Vendar drage bodoče mamice, ne skrbite! Večinoma vas čaka obdobje, ki je precej manj skrb zbujajoče, kot se zdi na prvi pogled. In da boste vseeno mirno in z veseljem dočakale svojega otročička, smo za kopico nasvetov prosili dr. Darijo Strah, specialistko ginekologije in porodništva, vodjo Diagnostičnega centra Strah v Domžalah.

Avtor: Saša Vrbančič

 

Telo nosečnice se spremeni

Zaradi nosečnosti je odziv organizma zelo buren. Izločajo se nosečniški hormoni in potrebna so velika prilagajanja, da je plod zadostno oskrbljen s kisikom in nahranjen. Tudi dojke se spreminjajo, saj se pripravljajo na sposobnost dojenja. Maternica raste iz meseca v mesec. Ker mora srce opraviti več dela, se srčni utrip poviša, po žilah pa se pretaka večja količina krvi. Telesne maščobe se prerazporedijo, saj morajo biti na voljo za čas dojenja. Prenos hranil iz telesa nosečnice v plod je precej pospešen in ima prednost pri oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Zato je prav, da bodoča mamica svojo prehrano prilagodi povečani potrebi
po hranilih.

 

Številne nosečnice skrbi ustrezna prehrana. Kakšna naj bo?

Res je, da je prehrana nosečnice eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na razvoj otroka v maternici. Bolj kot vrsta hrane so pomembna hranila, ki jih uživa nosečnica. Pomemben je zadosten vnos vitaminov in mineralov, beljakovin in primernih ogljikovih hidratov, vlaknin in esencialnih maščobnih kislin. Če je nosečnica že pred nosečnostjo jedla primerne obroke, naj z njimi nadaljuje. Proti koncu nosečnosti pa naj bodo obroki manjši, vendar pogostejši. Poleg prehrane je nujno vsakodnevno gibanje na svežem zraku in pa seveda primerna telovadba, s katero se krepi in pripravlja na porod.

 

Čemu naj se nosečnica izogiba?

Pri prehrani naj ne pretirava s povečanimi obroki. Ogljikovi hidrati naj ne bodo enostavni (torej hrana iz bele moke), ampak naj uživa sestavljene. Najdemo jih v polnozrnatih izdelkih, ki so bogati s prehranskimi vlakninami. Tako se bo izognila tudi zaprtju. Poleg tega naj popije dnevno približno 1,5 litra tekočine, saj se prehranske vlaknine v črevesju vežejo nanjo. Izogiba naj se pretiranemu vnosu maščob, saj se potreba po njih med nosečnostjo ne poveča. Čezmerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Poleg tega je ustrezna sestava maščob bistvenega pomena. Prevladujejo naj olja rastlinskega izvora, recimo olivno olje, ki ugodno vpliva na sestavo krvnih lipidov, ravno tako je priporočeno sojino olje in olje oljne repice zaradi linolne in alfa linolenske kisline, ki ju telo potrebuje in ju samo ne more sintetizirati. Tudi z maslom naj ne pretirava, saj vsebuje holesterol. Naj omenim še, da imajo omega-3 maščobne kisline poseben pomen pri razvoju dojenčka pred rojstvom in po njem kot tudi za zdravje bodoče mamice. Zadnje raziskave so pokazale, da tuna iz konzerve ni primeren vir omenjenih maščob zaradi sledov živega srebra. Nosečnica naj je ribe enkrat do 2-krat tedensko. Zdrave so skuše in sardelice. V maščobah živalskega izvora je veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Ko izbira meso in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke, naj se nosečnica raje odloča za izdelke z manj maščobe. Pozorna pa naj bo tudi na skrite maščobe, ki so predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Omenjena živila so primerna le občasno. Seveda moram poudariti, da naj se nosečnica izogiba dietam ali enostranski prehrani, ravno tako pa tudi alkoholu in cigaretam.

 

Kako škodljive navade vplivajo na plod?

Otrok dobiva od matere življenjsko pomembna hranila po popkovnici. Po isti poti prejema tudi kisik. Zato je razumljivo, da lahko v njegovo kri preidejo tudi snovi, ki jih ne bi smel užiti, ker so zanj škodljive. »Najbolje je, da se nosečnica izogiba alkoholu, nikotinu ter nekaterim zdravilom. Glede le-teh naj se posvetuje z zdravnikom, ki ji bo predpisal zdravila, ki so primerna v času nosečnosti. Tudi vsa poživila – kavo, čaj, kakav – naj nosečnica uživa zmerno. Priporočljivi sta največ dve skodelici na dan. O neprimernosti uživanja alkohola pa ne kaže izgubljati besed. Dokazano je, da kronično uživanje alkohola povzroča resne prirojene okvare otroka, zastoj rasti in poškodbe možganovine. Ker mejnih vrednosti alkohola, ko ta ne bi škodil, ni mogoče postaviti, se mu naj ženske v prvem trimesečju raje povsem odpovedo. Tudi v nekaterih navidezno neškodljivih pijačah, kot so energetski napitki ali pa mešani alkoholni napitki z rumom, vodko ali s pivom, se lahko skrivajo znatne količine alkohola. Če jih uživamo, plod izpostavljamo škodljivemu delovanju alkohola, saj organi otročka niso zreli in encim, ki je potreben za razgradnjo alkohola, še ni popolnoma aktiven.«

 

Kaj pa vitamini in minerali?

Potrebe po vitaminih, mineralih in elementih v sledeh se v nosečnosti bistveno povečajo. Zato je hranilno bogata hrana pomembnejša kot pa večje količine hrane. To naj bodo tista živila, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil. Takšna so na primer zelenjava, sadje, krompir in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. Ta živila naj uživa le občasno, saj v prehrani niso nujno potrebna. Od začetka nosečnosti dalje potrebujejo ženske tudi več joda in železa. Železo je nujno potrebno za ohranjanje dobre krvi mame in zarodka. Jod sodeluje pri uravnavanju rasti, izgradnji kosti in razvoju možganov.

Ne smemo pa pozabiti tudi na folno kislino, ki je najpomembnejši vitamin prvega obdobja nosečnosti. Spada v družino B-vitaminov in je pomembna za izgradnjo in delitev celic, za tvorbo in presnovo krvnih telesc in njihovo pravilno delovanje ter za zdravje bodoče matere in otroka. V prvih osemindvajsetih dneh po oploditvi se namreč pri plodu začne zapirati nevralna cev, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Zadosten vnos folne kisline za 50–70 % zmanjša tveganje, da bi se zaprla nepravilno. Zaradi vseh omenjenih razlogov so potrebe po folni kislini v celotni nosečnosti povečane kar za 50 %.

»Pomanjkanje folne kisline lahko vodi v tako imenovane prirojene okvare nevralne cevi pri otroku oziroma do nepopolno zraščene hrbtenice,« opozarja Strahova.

Redni pregledi

Vsekakor pa so nosečnice deležne številnih pregledov, na katerih se z izbranim zdravnikom ginekologom lahko pogovorijo o svojem stanju. »Teh pregledov je v naši ambulanti načeloma 10, lahko tudi kakšen več. Poleg tega naredimo tudi 4 ultrazvočne ocene stanja ploda. Glede na strokovno oceno delimo nosečnice na ogrožene nosečnice in nosečnice, pri katerih je tveganje za zaplete nizko. Zato menim, da se bodoča mamica ne sme bati svojega stanja ali morebitnih težav, saj se trudimo, da je za vsako nosečnico dobro poskrbljeno,« zaključi Strahova.

 

Nosečnica naj se izogiba naslednjim stvarem:

  • strogi vegetarijanski prehrani,
  • shujševalnim dietam,
  • alkoholnim pijačam,
  • kofeinu, ki je v kavi, pravemu čaju, kokakoli, kakavu in energijskim napitkom; dovoljeni sta največ dve skodelici kave na dan,
  • aktivnemu in pasivnemu kajenje,
  • hrani ali okolju s težkimi kovinami (npr. jetra, školjke iz onesnaženega morja, mehki siri s plesnijo, surovo meso),
  • zdravilom, razen tistim, ki jih predpiše zdravnik,
  • pomanjkljivi higieni živil in kuhinje (redno si umivajte roke, sadje in zelenjavo dobro operite, preden jo pojeste, skrbno pomivajte posodo in kuhinjske pulte, pogosto zamenjajte kuhinjske krpe),
  • hišnim živalim (le-te ne spadajo v kuhinjo zaradi nevarnosti toksoplazmoze, mačje opraskanine, psitakoze),
  • pomanjkljivi toplotni obdelavi živil (zaradi nevarnosti mikrobioloških okužb ni dovoljeno uživanje surovega mleka, mesa (npr. tatarskega bifteka, carpaccia) in jajc (npr. majoneze). Pogreta živila morajo doseči vsaj 70 °C središčne temperature.

 

 

Februar, 2011

Ne spreglejte

Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več
Težko je verjeti, a je res. Ob vsem pisanju o luskavici ali psoriazi so bolniki s to boleznijo še vedno
Preberi več
krvni rak
Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike. Pri tem je zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ključnega pomena. Ob
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, ko srčna mišica ni več sposobna črpati dovolj velike količine krvi po telesu, zato posamezni organi
Preberi več
Gibanje pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok, zato jih k temu spodbujajte. Pri vsaki aktivnosti pa najprej poskrbite
Preberi več