Materino mleko že tisočletja predstavlja pomemben vir prehranskih snovi dojenčkov, a dojenje kljub temu ostaja tematika, ki tudi danes sproža številne polemike. Sprva je javnost razdelilo dojenje na javnih krajih, v zadnjih mesecih pa je v središču vprašanje: Do katerega leta starosti dojiti otroka? Tako kot so si raznoliki otroci, toliko je tudi odgovorov. Če nekateri strokovnjaki zagovarjajo dojenje do drugega leta starosti, drugi menijo, da matere z dojenjem vse do vrtčevskih let otroke preveč priklepajo nase.
Avtorica: Nika Arsovski
Dojenje, neponovljiva vez med otrokom in materjo
Strokovnjaki so si enotni, materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje predstavlja naravni način prehranjevanja doječih otrok in skrbi za njihovo rast ter razvoj. Dojenje pa še zdaleč ni zgolj hranjenje, temveč tudi pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med materjo in dojenčkom. Materina bližina namreč novorojenčku daje občutek varnosti, vez pa se vzpostavi že takoj po rojstvu. »Dojenje je samo po sebi vsekakor pozitivna stvar. Ob dojenju se sproščajo različni hormoni in endorfini, ki mamico in dojenčka spravljajo v pozitivno počutje, ju pomirjajo in tudi povezujejo. Vendar pa je dojenje zelo intenziven proces, ob katerem matere prevevajo občutki zadovoljstva, miru, vzhičenosti, zaljubljenost pa tudi negotovost, tesnobe in bolečine.
Pogosto jih pestijo strahovi: ali bodo prepoznale otrokove potrebe in ugotoviti, kaj v določenem trenutku potrebuje, kako bodo vedele, ali je otrok sit, ali je njihovo mleko res dovolj dobro ipd. Vso to paleto čustev, ki jih doživlja mati, otrok nezavedno vsrkava vase. Prav zato je izrednega pomena skrb za matere, da bi se ob dojenčkih lahko čim bolj sprostile in si zaupale ter imele v tem obdobju podporo ljudi, ki jim zaupajo.
Spodbuden vpliv na matere imajo pozitiven in čuteč odnos zdravstvenega osebja, njihovih lastnih mater, partnerjev … in tudi okolice, ki ima še vedno prepogosto glede dojenja neprimerne pripombe in čudaška prepričanja. Bolj tekoče in sproščeno kot lahko postane dojenje, večji vzajemni užitek omogoča,« zatrjuje doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije, ki zagovarja tezo, da naj vsaka mati sama presodi, do kdaj je dojenje tako zanjo kot tudi dojenčka optimalno. Ima dojenje rok trajanja? Do kdaj dojiti dojenčka? To so tematike, ki pogosto delijo javnost. Strokovnjaki v prvih šestih mesecih priporočajo izključno dojenje, o dojenju tudi po prvem letu starosti in v vrtčevskih letih pa so mnenja pogosto deljena.
Vsaka mati sama presodi, kaj je za njenega malčka optimalno
Nekateri so mnenja, da bi z dojenjem prenehali pri dojenčkovem letu starosti, spet drugi prisegajo na dojenje tudi v letih, ko otrok obiskuje vrtec. »Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja dojenje vsaj do drugega leta. Vsekakor je naravno tudi daljše dojenje. Če mati zmore, je naložba dojiti tako dolgo, da se otrok celo sam začne poslavljati od dojke ali pa v primeru, da si otrok želi z dojenjem nadaljevati, mati pa tega ne zmore več, da ga lahko kakovostno pomirja in crklja na drugačne načine, ki so jima prav tako prijetni.
Pomembno je, da mati otroka začuti in presodi, kaj je zanj pa tudi zanjo optimalno. Škoda je npr. poslušati ‘dobronamerne’ nasvete drugih, ki te pogosto bolj obremenijo kot pomagajo. Med otrokom in materjo se namreč med dojenjem vzpostavi posebna čustvena vez, ki je zdrava podlaga tudi za nadaljnji razvoj. V primerih, ko je mati ob dojenju sproščena in zadovoljna, se otrok počuti še posebej varno, sprejeto, ljubljeno. Ta čas je samo zanju in je nenadomestljiv ter pozitivno vpliva na izgrajevanje otrokove osebnosti. Dalj dojeni otroci imajo celo v mladostništvu manj težav z vedenjem, samopodobo, zdravjem, suverenostjo …« opozarja strokovna vodja študijsko-raziskovalnega centra za družino. Po forumih sodeč vse več mamic sledi temu trendu.
»Dojenje je naravni dar – izkoristimo ga z veseljem«
Vedno več je mamic, ki dojijo tudi po prvem letu otrokove starosti, potem ko je dolga leta veljalo prepričanje, da se dojenje z odhodom v službo preprosto konča. »Dolgo je vladalo prepričanje, da naj mati z dojenjem preneha, ko odhaja nazaj na delovno mesto, češ da se otrok sicer ob tujih ljudeh ne bo znal pomiriti. Ta ideja je zmotna. Za otroka je odhod matere na delo in hkratna prekinitev dojenja dvojni stres. Otrok se je ob drugih ljudeh sposoben spretno naučiti drugačnih strategij pomirjanja in jih hitro usvoji. Ti strahovi so nepotrebni oziroma škodljivi,« pojasnjuje strokovnjakinja, ki z veseljem opozarja na nov trend med mamicami.
K dojenju skozi daljši čas namreč nagovarjajo tudi skupine za mlade mamice, ki spodbujajo in povezujejo podobno misleče mamice. Poleg tega svetovalke za dojenje že vrsto leto ponujajo brezplačno podporo doječim materam. »Tega sem zelo vesela. Dojenje je naravni dar – izkoristimo ga z veseljem,« za konec pove dr. Poljanec.
Druga plat dojenja
Nekateri pa na novodobne trende ne gledajo z isto mero navdušenja. Doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko, eden najbolj znanih učencev dr. Ruglja, meni, da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezne na matere. »Dolgotrajno dojenje nima po mojem prepričanju nobenega pozitivnega vpliva na razvoj otroka. Na vedenje pač.
Včasih so ljudje za posameznike (zlasti fante, moške), ki se ne zmorejo odtrgati od svojih mamic, ki so odvisni od njihovih mnenj in sporočil, skovali posrečen izraz: zadòjenci,« poudarja dr. Perko. Po njegovih besedah so za pojav moških, ki se le s težavo ločijo od svojih mam, krive mame same.
»Dolgotrajno dojenje je težava mater, ki so nesposobne otroke ´potisniti´ v svet in se jih patološko oklepajo,« pojasnjuje Perko.
Sam je zato prepričan, da morajo matere svojim malčkom dati vedeti, da niso podrejene zgolj njihovim željam, temveč je njihov življenjski slog odvisen tudi od drugih dejavnikov.
»Dojenje je smiselno dobro leto, potem pa mati ni več samo otrokova in se vrača v svoje delovno in drugo okolje. Otrok mora to separacijo sprejeti in ponotranjiti, da mati ni samo njegova,« je jasen doktor psihologije. Marsikje na spletu je tako mogoče zaslediti, da otroci, ki dlje časa preživijo ob dojenju, v odraslih dobi postanejo bolj samozavestni. A dr. Perko pojasnjuje, da znanstvenih osnov za tovrstne teze ni. »Da bi bili otroci zaradi dolgotrajnega dojenja bolj samozavestni, verjetno nima neke objektivne osnove. Predpostavljam, da dolgotrajno dojenje, v času razreševanja ojdipovega kompleksa, pušča prej nepopravljive posledice pri zdravem osebnostnem oblikovanju otroka, predvsem fanta,« zaključi.
»Pomembno je, da mati otroka začuti in presodi, kaj je zanj pa tudi zanjo optimalno. Škoda je npr. poslušati ‘dobronamerne’ nasvete drugih, ki te pogosto bolj obremenijo kot pomagajo. Med otrokom in materjo se namreč med dojenjem vzpostavi posebna čustvena vez, ki je zdrava podlaga tudi za nadaljnji razvoj.« (Doc. dr. Andreja Poljanec)
»Dolgotrajno dojenje je težava mater, ki so nesposobne otroke ”potisniti” v svet in se jih patološko oklepajo.« (Dr. Andrej Perko)
ABC
A Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja dojenje vsaj do drugega leta.
B Odhod v službo ne napoveduje nujno konca obdobja dojenja.
C Mnenja strokovnjakov o dojenju se razlikujejo: številni priporočajo eno leto, drugi tudi mnogo več.
