Ni besed, s katerimi bi lahko opisali velikansko spremembo, ki nastane v življenju ženske in tudi moškega, ko se jima rodi otrok. Prve tedne otrokovega življenja doživljajo starši kot vihar novih občutkov in izkušenj. Toliko se morate še naučiti, a vendar je za nego novorojenčka potrebna predvsem toplina, pozornost in čut odgovornosti. Nekaj od tega pride samo po sebi, drugega pa se morata naučiti oba starša.
Z izrazom novorojenček poimenujemo dojenčke od rojstva pa do dopolnjenega prvega meseca. Večina novorojenčkov že v prvi uri po rojstvu kaže nenavadno veliko zanimanje za svoje neposredno okolje. Pričakovali bi, da bodo utrujeni in nerazpoloženi, a temu ni tako. Oči imajo široko odprte, z njimi iščejo mamin pogled in navadno malo jočejo, pri materi že takoj tudi sesajo na dojki. V drugi uri nato utonejo v spanec, ki traja približno 3 do 4 ure.
Novorojenčki prve tri ali štiri dni ne potrebuje veliko hrane. Če sesajo pri materinih prsih, bodo v teh dneh dobivali mlezivo. Prav zato, ker dojenčki prve dni jedo malo, štiri ali pet dni po porodu izgubljajo na teži. Običajno novorojenček izgubi v teh dneh približno 225 g, ki jih potem v naslednjih petih dneh spet pridobi. Po desetih dneh novorojenček navadno spet tehta toliko kot ob rojstvu.
Novorojenčkovo telo
Organizem novorojenega otroka ne deluje tako kot pri večjem dojenčku, otroku ali odraslem. Telo se šele čez čas docela prilagodi življenju izven maternice in začne v celoti opravljati vse življenjske funkcije. V tem obdobju prilagajanja lahko pri otroku opazimo vse mogoče spremembe barve, lise, mozolje, otekline ter izločke, ki pa so popolnoma običajni.
Dokler ste otroka nosili v sebi, je zanj skrbelo vaše telo, dovajalo mu je hrano in kisik, odvajalo izločke, ga odevalo s toploto in varovalo pred zunanjimi vplivi. Zdaj, ko je ločen od vas, pa mora otrokov organizem sam skrbeti zase. Mora sesati, požirati hrano in vodo, prebavljati in izločati neprebavljene snovi. Iz hrane mora dobivati energijo za opravljanje telesnih funkcij, za ogrevanje in za rast. Dihati mora, da dobi kisik, s kašljanjem in kihanjem pa čistiti dihalne poti. Hkrati pa, ko sprejema nove dolžnosti, mora obvladovati še pravo bombardiranje dražljajev novega sveta. Spozna svetlobo in temo ter spozna oblike in predmete. Otrok spozna lakoto oz. prazen želodec, sesanje in poln želodec, podiranje kupčka. Nenadoma se okrog njega pojavijo zvoki, vonji in okusi. Vse je povsem novo in zelo drugačno.
Tip
Preden se otrok rodi, čuti tesen objem maternične stene, toploto materinega telesa in utrip njenega srca. Zato ga takoj po porodu položijo na materin trebuh, saj pomirjujoč stik z njenim telesom, njen objem in bitje njenega srca povzročijo, da otrok mirno zaspi in se bolje prilagodi na življenje zunaj maternice.
Sluh
Če ne boste posebej pozorni, ne boste opazili, kako prijetno učinkuje na novorojenčka vaš glas. Na tej stopnji sta vidni in slušni sistem še ločena drug od drugega, zato se lahko zgodi, da bo otrok prisluhnil, ne da bi gledal, od kod prihaja zvok, ki ga sliši. Če ga boste pozorno opazovali, boste videli, kako se odziva vašemu ljubkovalnemu čebljanju. Če joče, bo pogosto obmolknil, ko bo zaslišal, da ste se približali. Ni treba, da bi vas najprej zagledal in začutil vaš dotik. Če pa takrat, ko mu začnete govoriti, miruje, se bo začel vznemirjeno premikati. In če brca, bo otrpnil in pozorno prisluhnil glasu. Dolgo bo še trajalo, preden bo novorojenček vaše besede tudi razumel, toda takoj po rojstvu bo razločno reagiral na ton vašega glasu. Kadar boste govorili tiho in ljubkovalno, mu bo prijetno, če pa boste ostro spregovorili s starejšim otrokom, medtem ko se boste ukvarjali z novorojenčkom, se bo le-ta najbrž nakremžil in zajokal. Če pa bi od strahu zakričali, bi novorojenčka zgrabil paničen strah.
Vid
Vaš novorojenček vidi jasno in razločno že od rojstva. Najlažja žarišča razdalja je za otroka 20 do 25 cm od korena nosu. Natanko na tej razdalji vidi jasno, bolj oddaljene predmete pa vidi zabrisano. Novorojenčkova razdalja jasnega vida ni zgolj rezultat naključja, temveč je natančna razdalja, ki loči njegov obraz od vašega, kadar ga hranite. Morda je z razvojnega vidika celo koristno, da so bolj oddaljeni predmeti zabrisani – otrok lahko posveti vso pozornost življenjsko pomembnim obrazom, ne da bi ga motilo kaj drugega.
Hranjenje
Dokler je otrok še novorojenček in ne dojenček, ki se je že navadil življenja zunaj maternice, bo njegovo obnašanje povsem naključno in nepredvidljivo. Utegne se zgoditi, da bo šest ur vsake pol ure jokal, da je lačen, potem pa bo šest ur nepretrgoma spal. Če je lačen zjutraj, še ne pomeni, da bo lačen na enak način tudi popoldne, kajti njegova lakota je še popolnoma nesistematična in neizoblikovana. Prebava se še ni ustalila in znamenja lakote še niso postala tako jasna in izrazita, da bi jih novorojenček lahko prepoznal. V tej zgodnji dobi novorojenček še ne joče zato, da bi ga mama podojila, saj ne ve, da mu je neprijetno zato, ker je lačen oziroma da bo s sesanjem dobil hrano in se bo po jedi počutil bolje. Povezavo med sesanjem, hrano in prijetnim počutjem bo spoznal šele z izkušnjami.
Spanje
Novorojenček se torej odziva le na trenutne občutke. Tudi s spanjem je podobno. Novorojenčki spijo povprečno po 16 ur na dan, vendar v prvih dneh življenja tako polagoma zdrsnejo iz budnosti v spanje, da težko ugotovimo, v katerem stanju so v danem trenutku. Prehajanje iz enega stanja v drugo je s stališča otroka nepomembno. Za vas pa bi bilo življenje lažje, če bi vedeli, ali je buden (in torej potrebuje pozornost in družbo) ali spi (in torej nekaj časa ne potrebuje ničesar). Namesto, da zadrema pri nekom v naročju, je najbolje, če ga že od začetka dajete spat, kadar potrebuje spanje, in da vstane, kadar je buden. Če ga vedno položite v košarico ali voziček, kadar je zaspan, bo ta prostor kmalu povezal s spanjem. Če bo buden vedno imel družbo, bo budnost povezal z družbo.
Če dojenček spi, to še ne pomeni, da mora biti v hiši vse tiho. Običajni zvoki ga v zgodnji starosti ne motijo. Vendar če boste vsi hodili po prstih in šepetali, ko bo spal, se bo morda pozneje navadil in ne bo mogel zaspati, če bo okolje glasnejše. Pomembno je, da spi ob zvokih, običajnih za vaše gospodinjstvo. Zunanji dražljaji zmotijo dojenčka le, če se nenadoma spremenijo. Najpogosteje ga bodo zmotili notranji dražljaji – lakota ali mraz, bolečina, kakanje ali podiranje kupčka ali pa nagli gibi in trzljaji lastnega telesa, ki se sprošča in pogreza v trden spanec.
V prvih dneh po porodu vam bo najboljši vodnik za ravnanje z novorojenčkom vzgibi vašega telesa in otrokovi telesni odzivi. Z novorojenčkom je potrebno ravnati tako, da se mu bo novo življenje zdelo čim manj drugačno od življenja v maternici. Njegove potrebe so preproste in vedno enake, le takoj jim je treba ustreči. Nahranite ga, previjte in toplo zavijte, nato pa ga stisnite k sebi in mu kaj lepega recite. Ko se bo umiril, bo spoznal, da je na tem svetu prijetno živeti. In to spoznanje je največ, kar mu lahko nudite na začetku življenjske poti.
