Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ena skupina staršev zavija z očmi ob misli, da nekateri otroke umivajo vsak dan, drugi skupini pa se zdi to popolnoma samoumevno. Kaj na to pravijo dermatologi? Kakšna mila naj uporabimo pri negi nežne otroške kože, ko pa je na voljo celo morje izdelkov? Naj jih oprhamo zgolj z vodo? Kako ravnati, če na prijetnem zimskem sprehodu naš dojenček dobiva čedalje bolj rdečkasto kožo, posuto z izpuščaji? Imamo torej veliko vprašanj, na katera je strokovno, a razumljivo odgovorila asist. mag. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije. Pogovor z njo si preberite v nadaljevanju.

Avtorica: Andreja Hergula

 

Nekaj najlepšega je pobožati otroško kožo, ker je tako nežna. Verjetno pa je, iz dermatološkega vidika, precej drugačna od odrasle kože, kajne?

Pri dojenčkih je koža tanjša kot pri odraslem človeku. Ko se otrok rodi, sprva še nima aktivnih znojnic in tudi lojnice postanejo v polnosti aktivne šele v puberteti. Zaradi nedelovanja lojnic zgornja plast kože pri otrocih nima zadosti maščob, je navadno predvsem v neugodnih klimatskih pogojih (zima in ogrevanje) nekoliko bolj suha in temu primerno bolj občutljiva na zunanje dejavnike (mraz, vročina, dražilci – npr. tekoča odišavljena mila).

Mladi starši si niso edini glede pogostosti kopanja oz. prhanja manjših otrok – kje je meja, s kakšnimi sredstvi naj jih umivamo?

Če imamo otroka s prizadeto kožo, ki je nagnjena k alergijam, ali otroka z atopijskim dermatitisom, kar v praksi zelo pogosto vidimo, svetujemo vsakodnevno umivanje s sintetičnimi mili. To so mila, ki ne vsebujejo dišav in dražilcev in so na voljo v lekarnah. Pozimi je koža zaradi ogrevanja in zunanjih dejavnikov še bolj nagnjena k temu, da je suha, zato jo je treba redno negovati: hidrirati z umivanjem (kopeli, prhanje) in nadomeščati maščobe v vrhnjih plasteh povrhnjice z rednim vsakodnevnim nanašanjem negovalnih izdelkov.

Bodimo pozorni, da otrok ne umivamo z neustreznimi, preagresivnimi mili. Tovrstna mila lahko še dodatno izsušijo in razdražijo kožo.

So boljša tekoča mila ali mila v kosu?

Tekoča mila se navadno težje sperejo s kože in ostanki mila posledično sušijo in dražijo kožo ter pri povsem zdravih otrocih povzročajo t. i. zimske ekceme. Gre za nespecifični dermatitis, ki nastane kot reakcija na zunanje dražljaje in niso nujno povezani z alergijami.

Mila v kosu se resda lažje sperejo, a lahko tudi bolj izsušijo kožo. Zato še posebej pri atopikih in tudi pri otrocih, ki k alergijam niso nagnjeni, imajo pa bolj suho in občutljivo kožo, svetujemo prej omenjena sintetična mila, ki se jih lahko dobi tako v tekoči kot trdi obliki.

Lahko zaupamo deklaracijam na izdelkih »naravno«, »bio« ipd.?

Če so izdelki narejeni na naravni bazi, to pomeni, da največkrat vsebujejo rastlinske izvlečke, ki jih predvsem pri atopikih odsvetujemo. Atopiki imajo namreč slabšo barierno funkcijo kože, kar pomeni, da jih koža ne varuje pred zunanjimi dejavniki tako, kot tiste, katerih koža ni prizadeta in lahko ob stalnem stiku z izdelki iz rastlinskih izvlečkov, kot je npr. ognjičevo mazilo, razvijejo kontaktno alergijo. Dermatologi opažamo, da je ognjič zelo pogost kontaktni alergen.

V hladnem vremenu na otroških licih opažamo izpuščaje, ki niso simptomi značilnih otroških bolezni. Za kaj gre?

Največkrat to opazimo pri dojenčkih in malčkih, ki s starši veliko časa preživijo zunaj, hladnemu vremenu navkljub. Mrzel zrak in veter prizadeneta del kože, ki je izpostavljen zunanjim dejavnikom, zato tam hitreje opazimo spremembe na koži, kot so suha koža, rdečina, drobne pikice, ki ne srbijo. Manjši otroci hitreje dobijo izpuščaje po licih, pri večjih pa tovrstne spremembe večkrat vidimo po rokah. Kožo je pred izpostavitvijo mrazu treba zaščititi s primernimi zaščitnimi kremami. Po večernem umivanju pa svetujemo kožo namazati z mastnimi mazili, npr. s hladilnim mazilom.

Predvidevam, da je kljub spremembam na koži v hladnem vremenu potrebno peljati otroke na zrak … Pravilno razmišljam?

Prav je, da so otroci čim več zunaj, pomembno je le zaščititi kožo pred odhodom na sprehod oz. igrišče. Krema naj bo zaščitna, morda z dodatkom cinka, da kožo zaščiti pred zunanjimi dejavniki. Po prihodu domov pa naj starši otrokom po umivanju na kožo nanesejo plast mastne negovalne kreme.

Kakšna mazila svetujete? Starši imamo na voljo na desetine izdelkov za nego otroške kože.

Načeloma velja: če ima otrok občutljivo in suho kožo, potrebuje nego. Če ima otrok kožo primerno in brez izpuščaja, redna uporaba izdelkov ni potrebna. Če opazimo izpuščaje, za katere je značilno, da se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko smo izpostavljeni mrazu in vetru, svetujemo uporabo izdelkov, primernih otroški koži.

Otroška mazila so si različna po sestavi, za vse pa velja, da je njihov namen nega suhe in občutljive kože. Če jih pripeljemo iz držav npr. bivše Jugoslavije, lahko določeni izdelki vsebujejo tudi sestavine, ki na deklaraciji niso navedene, npr. steroide, pa ima izdelek podoben videz ali celo poimenovanje, kot če je kupljen pri nas. Slovenski ali tuj izdelek sta si torej lahko po vsebnosti sestavin popolnoma različna, zato svetujemo previdnost pri uporabi izdelkov brez popolnih deklaracij.

Kako moramo majhne otroke oblačiti pozimi? V starševski skrbi, da »ga ne bo zeblo« hitro pride do pregretja.

Če nam otrok pove ali pokaže, da mu je vroče, mu slecimo plast oblačil. Pri dojenčkih, ki se še ne znajo izraziti, pa potipajmo rokice ali nogice in predel za vratom. Če je koža za vratom topla, mu je ravno prav toplo, četudi so roke hladnejše. Roke ali noge se namreč bistveno hitreje hladijo, saj je temperatura oddaljenih delov telesa nižja kot centralno (npr. trup). Povedna pa je centralna temperatura. Pomembno je tudi, da stanovanja ne pregrejemo. Če imamo v stanovanju vroče, otrok seveda ne smemo preveč obleči. Primerna temperatura za ugodno počutje in bivanje v prostorih je nekje med 20 in 23 stopinj Celzija, je pa občutek toplote lahko zelo subjektiven.

Vaš komentar na to, da naj se otroška koža izogiba stiku z volno, ker lahko povzroči ekceme?

Stik z volno je največkrat problematičen pri atopikih, ki so nagnjeni k alergijam in imajo občutljivo kožo, lahko tudi pridružen kronični dermatitis. Svetujemo jim, da niso v stiku z volno, ki dodatno draži neprizadeto kožo ali poslabšuje ekcem. Če otrok pove, da se ob stiku z volno ne počuti prijetno, zamenjajmo majico za bombažno ali pa pod volnenim oblačilom oblecimo bombažni sloj, da volna ne bo prihajala v neposreden stik s kožo.

Odrasli si pogosto mažemo ustnice z negovalnim balzamom. Je balzam za odrasle primeren tudi za naše otroke?

Pri otrocih pogosto vidimo, da ližejo in grizejo ustnice, zato te postanejo suhe in razpokane, okoliška koža pa rdeča in luščeča. V takem primeru svetujemo vsakodnevno redno nego ustnic in okoliške prizadete kože ter opustitev zunanje manipulacije, kot sta lizanje in grizenje. Dermatologi svetujemo uporabo mastnih izdelkov, npr. mazil, ki jih sicer uporabljamo za nego kože. Pri otroku, ki nima kožnih bolezni in ni občutljiv, lahko brez strahu uporabimo klasični balzam za ustnice. Previdni moramo biti pri atopikih, katerim odsvetujemo mazanje z balzami z okusom, dišavami, drugimi dodatki. Ti naj se raje poslužujejo balzamov, namenjenim bolnikom z npr. atopijskim dermatitisom, ki jih kupimo v lekarni.

Zakaj sploh pride do intenzivno rdečih ustnic?

Gre za iritativni dermatitis, torej vnetje, ki je posledica zunanjih dejavnikov, ki dražijo kožo (npr. mraz, veter, lizanje, grizenje …). Dobi ga velika večina ljudi, če je v stiku z dražilcem. Pri stalnem lizanju, draženju in grizenju ustnic se koža brani in posledično se to pokaže kot dermatitis.

Kdaj pride do preobrata, ko postane otroška koža malo manj občutljiva na hladne pogoje?

Vsekakor je preobrat najbolj izražen s puberteto. Bolje pa je lahko tudi z odraščanjem oz. rastjo, npr. ob vstopu otroka v šolo.

V stanovanju imamo pozimi suh zrak. Menite, da je potrebno zrak pozimi v stanovanju vlažiti?

Pri osebah, ki imajo suho in občutljivo kožo, čez zimo svetujemo vlaženje bivalnih prostorov. Tu gre za atopike, ki imajo težave s kožo v sklopu atopijskega dermatitisa, za ljudi s ponavljajočimi se ekcemi, še posebej pa za majhne otroke ali starostnike, ki imajo že v osnovi bolj suho kožo. Zaradi centralne kurjave imamo suho ozračje in posledično se suši tudi koža. Z vlažilcem zraka in zadostnim vlaženjem notranjih prostorov tako preprečimo, da bi se koža še dodatno izsušila.

Ste vedeli, da …

koža pri odraslem človeku meri do dva kvadratna metra in tehta do 10 kg? Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred okoljskimi vplivi, za regulacijo temperature telesa, sredstvo sporazumevanja, izmenjavo snovi z okoljem, zaznavanjem dotika, temperature, sintezo vitamina D idr.

Ste vedeli, da …

naj bi se prava koža razvila pred 450 milijoni let? To se je dogajalo v času, ko so se razvili vretenčarji (dvoživke, ribe, plazilci, sesalci, ptice). Med evolucijo se je zunanji sloj kože prilagajal okolju, v katerem je neko bitje v glavnem živelo. Zunanji sloj kože vodnih živali je sestavljen iz živih celic, pri kopenskih bitjih pa je sestavljen iz odmrlih celic, ki so nepropustne za vodo.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja