O cepljenjih je bilo zapisanega že toliko, tako s strani zagovornikov kot tudi nasprotnikov. Velikokrat slišimo določene razlage, za katere pa ne vemo, ali so mit ali resnica. Prav o teh smo tokrat povprašali doc. dr. Marka Pokorna, dr. med., specialista pediatra in infektologa, ki nam je med drugim zaupal, da tudi svojim prijateljem svetuje cepljenje; če ne obstajajo kontraindikacije, je namreč mnenja, da se ljudje izpostavljamo velikemu tveganju, če se ne zaščitimo na tak način. Edina s pomočjo cepljenja izkoreninjena bolezen so namreč črne koze.
Avtorica: Katja Štucin
Se na vas dostikrat obrnejo starši, ki ne vedo, ali bi svojega otroka cepili ali ne? Kaj jim svetujete?
Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., specialist pediatrije in infektolog
Starši, znanci, kolegi se name obračajo z vprašanji o cepljenju. Če pri otroku (ali odraslem) kontraindikacije za cepljenje ne obstajajo, jim cepljenje svetujem.
Mnogokrat slišimo dvom, zakaj bi cepili otroka zoper bolezen, ki je sploh ni več. Bi na samem začetku pojasnili, zakaj?
Ta argument drži, a žal velja le za eno bolezen, ki smo jo s cepljenjem uspeli izkoreniniti – to so črne koze. Za vse ostale bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, pa tega za zdaj ne moremo reči – nekaterih med njimi sicer v Sloveniji nismo videli že vrsto let, a verjemite, da bi se v času globalnih migracij zelo hitro vrnile, če bi s cepljenjem prenehali. Davice v Sloveniji od leta 1967 nismo videli. Podobno je davica v šestdesetih letih izginila iz baltskih držav, a se je po upadu precepljenosti v devetdesetih letih pojavila in v Latviji zahtevala več kot petdeset življenj. Bolezni, ki se prenašajo s človeka na človeka in je človek edini gostitelj, lahko z doslednimi epidemiološkimi ukrepi izkoreninimo, kar pomeni, da lahko enkrat prenehamo s cepljenjem. Tetanusa, kjer je povzročitelj bolezni prisoten v okolju, pa ne bomo mogli nikoli izkoreniniti in lahko bolezen preprečujemo edinole s cepljenjem.
Najpogostejše opozorilo, ki kroži v javnosti s strani nasprotnikov cepljenja, je, da lahko nekatera cepiva pri otroku povečajo tveganje za avtizem. Sama sem bila pravkar pred odločitvijo, ali otroka cepiti ali ne, in so me tovrstne informacije kar bombardirale z vseh strani. Nam lahko izpostavite svoje strokovno mnenje in ga podprete z raziskavami?
Povezavo med cepljenjem in avtizmom so ovrgle številne raziskave.
Naj naštejem le nekaj najbolj obsežnih. V Veliki Britaniji so preučevali pojavnost avtizma v obdobju od 1979 do 1998 in primerjali obdobje do leta 1988 (ko je bilo uvedeno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, MMR) s kasnejšim in ugotovili, da po uvedbi cepljenja ni prišlo do povečanja pojavnosti avtizma (Lancet 1999; 353:2026–2029.)
Populacijska raziskava, ki je zajela več kot pol milijona otrok, rojenih med letoma 1991 in 1998 na Danskem, je primerjala pojavnost avtizma in motenj avtističnega spektra pri otrocih, ki so bili, in tistih, ki niso bili cepljeni MMR. Razlike v pojavnosti niso ugotovili. Prav tako ni bilo povezave med starostjo ob cepljenju MMR, časom od cepljenja MMR in pojavljanjem avtizma. (N Engl J Med [T1] 2002; 347: 1477–1482.)
Leta 2014 objavljena metaanaliza petih kohortnih raziskav z več kot 1,2 milijona vključenih otrok ter petih raziskav primerov s kontrolami, ki je zajela več kot devet tisoč otrok, je ovrgla povezavo med cepljenjem, sestavinami cepiva (timerosalom) in kombiniranimi cepivi (MMR) ter pojavom avtizma (Vaccine 2014; 32: 3623–2629.)
Še najbolj zanimiva pa je raziskava, ki je preučevala, ali cepljenje MMR pri otrocih, ki imajo starejšega sorojenca z motnjo avtističnega spektra, poveča tveganje za pojav avtizma. Raziskovalci so preučevali skoraj 96.000 otrok, ki so imeli starejšega sorojenca, in ugotovili, da cepljenje MMR pri mlajših sorojencih ne poveča tveganja za pojav avtizma pri tistih otrocih, ki že imajo starejšega sorojenca z motnjo avtističnega spektra (JAMA 2015; 313: 1534–1540).
Že laikom nekoliko za lase privlečen protiargument je, da lahko zaradi cepiva otrok hudo zboli za točno to boleznijo. To nikakor ne more držati, kajne?
Tu je treba razlikovati med živimi in neživimi cepivi. Pri živem, oslabljenem cepivu, je povzročitelj oslabljen in po cepljenju lahko pri manjšem delu cepljenih oseb pride do blage klinične slike bolezni. Če ima oseba zelo okrnjeno imunost, jo lahko cepljenje z živimi cepivi ogrozi, saj tudi oslabljen cepilni agens lahko povzroči pomembno okužbo, zato cepljenja z živimi cepivi pri imunsko oslabelih bolnikih praviloma ne izvajamo.
Potrebno pa je vedeti, da se letno v Sloveniji med približno 21.000 otroki rodi v povprečju eden s težko imunsko pomanjkljivostjo, ki bi ga lahko živo cepivo ogrozilo – a s temi cepivi pričnemo cepiti šele po prvem rojstnem dnevu in do takrat se otroku s takšno motnjo imunosti že postavi diagnozo. Pri mrtvih oziroma inaktiviranih cepivih pa tovrstna nevarnost ne obstaja.
Omenja se tudi časovno distanco med posameznimi cepivi. Je res, da je lahko nevarno, če otrok dobi več cepiv hkrati?
To ni res. Sheme cepljenja ter učinkovitost sočasnega dajanja več cepiv so bile preizkušene v raziskavah, ki niso pokazale, da bi sočasno dajanje cepiv vplivalo na slabši učinek cepljenja. Namen zgodnjega cepljenja je, da se otroku nudi zaščito že od zgodnje mladosti, poleg tega pa je na določena cepiva odziv na cepljenje boljši pri majhnih kot pri večjih otrocih.
Za konec še izpostaviva, kje naj starši iščejo informacije glede cepljenj. Je najbolje, da se posvetujejo s strokovnjakom, denimo kar s pediatrom svojega otroka?
Glede na izsledke obeh raziskav o odnosu do cepljenja v Sloveniji (objavljenih v letih 2001 in 2018) je otrokov pediater tista oseba, ki pri starših glede odločitve o cepljenju igra ključno vlogo, saj mu starši najbolj zaupajo. Treba pa je poudariti, da lahko danes o cepljenju najdete vrsto nasprotujočih si trditev, katerih utemeljenost oziroma verodostojnost lahko oseba brez potrebne medicinske izobrazbe le stežka oceni. Raziskave psihologov, ki so v zadnjih dvajsetih letih prinesle dve Nobelovi nagradi, pa so pokazale, da se ljudje glede zdravja pogosto odločamo zelo nerazumsko in da prevelik pomen dajemo strahovom in premajhnega koristim.
ABC
A V času globalnih migracij bi se nekatere bolezni zelo hitro vrnile v Slovenijo, če bi prenehali s cepljenjem.
B Povezavo med cepljenjem in avtizmom so ovrgle številne raziskave.
C Danes lahko o cepljenju najdete vrsto nasprotujočih si trditev, katerih verodostojnost lahko oseba brez potrebne medicinske izobrazbe le stežka oceni.
