Opekline se najpogosteje zgodijo v domačem okolju. Še posebej to velja za otroke. Ti se že ob majhni nepazljivosti lahko polijejo z vročo tekočino (čaj, juha, olje …) ali pa primejo razbeljene predmete (žar, štedilnik, likalnik, sveče). Nevarnost predstavljajo tudi uparjalniki za vlaženje zraka ali pa odprt ogenj (štedilnik, kamin, sveče, varilni aparati, cigarete …). Vse to mora biti vedno pod nadzorom, tudi zato, da se ne vnamejo bližnji predmeti in razplamti požar.
Avtorica: Maja Korošak
Topli meseci pa vabijo na plano in zelo radi imamo piknike, kjer pečemo v naravi. A tudi tu preži nevarnost, da se otrok opeče! Zato previdnosti ni nikoli dovolj in poskrbeti za varnost doma in v družinskem krogu naj bo naša prva skrb. Najpomembnejše pri opeklinah otrok je namreč njihovo preprečevanje. V okvirčku lahko preberete, s katerimi ukrepi zagotovimo varnost.
Kaj sploh so opekline? Opekline povzroči delovanje vročine oziroma visoke temperature na kožo. Poškodba, ki nastane, je odvisna od temperature vira in od trajanja stika s kožo. Stopnje opekline ločimo glede na globino kože, kjer je vročina povzročila poškodbo.
Stopnje opeklin
Za natančnejšo opredelitev opeklin je v Sloveniji v uporabi tristopenjska klasifikacija opeklin po prof. Dergancu. Prva stopnja opeklin so epidermalne opekline, druga stopnja so povrhnje dermalne ali globoke dermalne opekline, tretja pa so subdermalne opekline.
Epidermalne opekline so površinske opekline, ki zajamejo samo povrhnjico kože (epidermis). Po ameriški literaturi jim rečemo tudi opekline prve stopnje, kjer je koža pordela, občutljiva in boleča. Na srečo so to najpogostejše opekline. Značilna epidermalna opeklina je sončna opeklina.
Opekline, ki segajo globlje in zajemajo tudi del usnjice (dermis), so dermalne opekline, ki lahko zajamejo le zgornji del usnjice (povrhnje dermalne) ali pa tudi spodnji del (globoke dermalne). To so opekline druge stopnje. Barva kože je pri dermalnih opeklinah praviloma še rdeča, lahko pa tudi že belkasta.
Subdermalne opekline pa so opekline, ki poškodujejo celotno debelino kože, včasih celo tkiva pod kožo, kot so podkožno maščevje, mišice. Opečena koža je navadno bela, celo rjava ali črna, že na videz avitalna, na dotik pa neobčutljiva.
Najpogostejše opekline pri otrocih
Prof. dr. Uroš Ahčan pove, da je globina opekline odvisna od trajanja stika s toplotnim virom in temperature pa tudi mesta opekline na telesu. Kakšne opekline pa so najpogostejše pri otrocih? »Pri otrocih so najpogostejše epidermalne in povrhnje dermalne opekline, ki se kažejo z rdečino, mehurjem, bolečino, koža je pordela in na otip zelo boleča. Če je koža blede barve in na dotik neboleča, pa je to slab znak in pomeni, da je opeklinska rana globlja, odsotnost bolečine pa je posledica poškodbe živčnih vlaken v koži.«
Prof. Ahčan pojasnjuje, da na obravnavo opekline ne vpliva samo njihova globina, ampak razsežnost, torej kolikšen delež površine telesa zavzema opeklina, in lokacija opekline. Pri opeklinah nikakor na smemo pozabiti na druge poškodbe, zlasti dihal, in na zastrupitve, ki lahko otroka tudi neposredno življenjsko ogrožajo.
Z otrokom vedno k zdravniku!
V katerih primerih gremo z otrokom k zdravniku, če se opeče? Vedno! Ali skoraj vedno. Ambulantna obravnava otrok z opeklinami je primerna, dokler gre za povrhnje opekline, ki ne presegajo 5 % skupne telesne površine in niso na funkcionalno pomembnih delih telesa (obraz, vrat, roke, spolovilo, nad večjimi sklepi). Večinoma so otroci, ki jih v urgentnih ambulantah pregleda dežurni družinski zdravnik ali pediater, nadalje napoteni na obravnavo še v bolnišnico, h kirurgu. Predvsem zaradi ocene globine in površine opekline, ki je zlasti takoj po poškodbi zelo težavna. Dobra prva pomoč in obravnava v urgentni ambulanti, kjer na opeklino za 24 ur namestijo hladilno oblogo s hidrogelom, pri manjših opeklinah, pri katerih ne pričakujemo nikakršnih zapletov, popolnoma zadošča.
Prva pomoč
Kako torej ravnamo, ko se otrok opeče? Prof. dr. Ahčan: »Ko se otrok opeče, je treba takoj prekiniti stik vira toplote s kožo. Pri otrocih so najpogostejši vzroki opekline z vrelo vodo, zato je treba nemudoma odstraniti oblačilo ter kožo hladiti s hladno vodo, temperatura naj bo 15 stopinj. Hladimo 15 minut oziroma dokler bolečina ne mine.« Dr. Ahčan še poudarja, da voda ne sme biti prehladna, saj bi sicer otroka podhladili. »Zato ga je treba po hlajenju tudi pokriti s toplo odejo, pomembno pa je tudi, da opeklinske rane ne mažemo z nobenimi mazili, olji. Prav tako je ne ne prekrivamo z gazo, ki se lahko prime na rano in ob odstranitvi povzroča bolečino.
Dobro je, da vsako opeklinsko rano oceni pediater, ki bo presodil, ali je potrebna nadaljnja specialistična obravnava pri specialistu plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, še zlasti ko je opečena večja površina telesa ali funkcionalna mesta, kot so dlani, koža nad sklepi, obraz, stopala in podobno.«
Zdravljenje opeklin
Kako se opekline zdravijo? Dr. Uroš Ahčan: »Zdravljenje opeklin je odvisno glede na obseg poškodbe in globino opeklinske rane. Največkrat je konservativno in zdravimo z različnimi oblogami, ki vsebujejo srebro, to preprečuje okužbo rane ter omogoča zacelitev v dveh do treh tednih. V primeru globljih opeklinskih ran pa je potrebno kirurško zdravljenje z odstranitvijo obolelega dela kože in nadomestitvijo s kožnim presadkom, delom kože, ki ga vzamemo na drugem delu telesa.«
Kirurški posegi
Dr. Ahčan pojasni, da se kirurško zdravljenje začne, ko ugotovijo dokončno globino opeklinske rane. To je navadno drugi do peti dan, v posameznih primerih pa lahko oceno opekline podajo že ob sprejemu v bolnišnico.
Opekline večjih obsežnosti zahtevajo kompleksne kirurške posege, v več fazah. Najprej odstranitev odmrlega dela kože, nadomestitev s telesom lastnimi presadki ali presadki iz kožne banke. Ko se koža zaceli, pa sledijo številni korektivni posegi, zlasti v primeru opeklin na funkcionalnih delih telesa, kjer je potrebna korekcija brazgotin, pa vse do mikrokirurških rekonstrukcij in prostega prenosa tkiv. To pa je v domeni specialistov, ki se poglobljeno ukvarjajo z opeklinskimi ranami.
Preprečevanje opeklin pri otrocih
- Vroči predmeti in tekočine oziroma plamen ali žerjavica, pa tudi vroče olje (pikniki!) naj bodo zunaj dosega otrok!
- Otroku preprečimo stik z vročimi površinami v kuhinji. V specializiranih trgovinah lahko kupite zaščitno ograjico za štedilnik. Ročaje posod obrnite proti zadnjemu delu štedilnika in uporabljajte zadnje kuhalne plošče.
- Preden otroka posedemo v otroški avtomobilski sedež, preverimo temperaturo zaponke varnostnega pasu – na vročem soncu se lahko zelo segreje!
- Otroka ne izpostavljajmo vročemu soncu dalj časa, naj se zadržuje in igra v senci, pokrito naj ima glavo in izpostavljene dele telesa. Uporabljajmo kremo za sončenje z visokim faktorjem.
- Ne uporabljajte namiznega prta, kadar imate na mizi vročo hrano ali pijačo. Vedno preverite, ali tekočina oziroma hrana, ki jo ponudite otroku, ni prevroča. Tekočina ali hrana, ki jo hladite, naj bo zunaj dosega otrok.
- Nevarno je, da otrok seže po skodelici, kadar pijete vroč čaj ali kavo in se popari. Ne pijte čaja, kave ali drugih vročih napitkov, kadar držite otroka v naročju. Nikoli si ne podajajte skodelice z vročo pijačo nad otrokovo glavo.
- Majhnega otroka nikoli ne pustite samega v kuhinji. Ne dovolite, da bi se v kuhinji igral z žogo, saj lahko prevrne posodo z vročo hrano ali tekočino.
- Kadar likate, naj bo otrok v drugem prostoru. Otrok se lahko nevarno opeče in poškoduje, če med igro potegne nase vroč likalnik, ki stoji na mizi.
- Peči, vroče radiatorje in cevi prekrijte z brisačami ali postavite prednje kose pohištva. Otroka že zgodaj naučite, da so peči in radiatorji vroči in da se jih ne sme dotikati. Pred kamin vedno postavite zaščitno mrežo.
