Otroci spoznavajo svet okrog sebe z raziskovanjem in s poskušanjem. Začne se v stanovanju, nadaljuje zunaj. Včasih je prav neverjetno, kakšnih »podvigov« se lotijo. Da bi bili varni, moramo poskrbeti starši. Ko govorimo o varnosti, je treba upoštevati vsa okolja, v katerih se otroci gibajo: stanovanje, zunanje površine in promet.
Med najpogostejšimi vzroki za poškodbe otrok so prometne nesreče, opekline, padci, utopitve in zastrupitve. Zaradi njih pri nas letno umre okrog 40 otrok, skoraj tisoč pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. Padci so vodilni vzrok za poškodbe pri mlajših od 10 let. Posledice so odvisne od višine in podlage, na katero otrok pade, največkrat pa gre za padce z okna ali balkona, padce po stopnicah, s postelje, s previjalne mize in padce s hojico.
Avtor: Urša Stankovič
Pasti, ki prežijo na najmlajše
Na varnost otroka je treba misliti, še preden ga prinesemo iz porodnišnice. Stanovanje prilagodimo tako, da je za novorojenčka varno. Izjemno nevarna (za vse, ne samo za novorojenčka) je zastrupitev z ogljikovim monoksidom. V zadnjih letih jih je bilo pri nas kar nekaj, tudi v novih stanovanjih. Če stanovanje ogrevamo s plinom, ga opremimo z detektorji ogljikovega monoksida. Njihovo delovanje redno preverjajmo. Iz dojenčkovega dosega je treba odstraniti tudi vse majhne predmete, ki jih lahko pogoltne, pa tudi vrvice, igrače z raztegljivimi zankami, okrasne predmete, ki se razbijejo, … Precejšnja nevarnost za malčke, ki urijo svoje prve korake, so ostri robovi pohištva. Zaščitimo jih s posebnimi varovali, ki pa imajo to slabost, da malčkom predstavljajo nov »raziskovalni izziv« in se jih hitro naučijo odstraniti. Vendar so takrat običajno dovolj veliki in spretni, da do nenadne izgube koordinacije in »pristanka« v vogalu mize ne pride.
Poskrbimo za varnost med kopanjem in previjanjem
Kad za kopanje dojenčka naj ima nedrseče dno in nogice in naj bo dovolj trdna, da zdrži težo vode in dojenčka. Otrok, ki še ni sposoben popolnoma sam sedeti, naj se ne kopa v kadi za odrasle. Pred kopanjem obvezno preverimo temperaturo vode.
Vsa oprema za dojenčka naj bo brez ostrih robov.
Košara naj ima čvrsto vzmetnico, ki naj se tesno prilega.
Previjalno mizo z nekaj spretnosti lahko naredimo iz manjše kuhinjske mize, ki ji dodamo spodnji predal. Prednost take mize je v velikosti, slabost pa, da nimamo na razpolago vnaprej pripravljenih »prostorčkov« za odlaganje stvari. Če se le da, previjalno mizo namestimo v kot, saj je tako zavarovana z dveh strani. Pripomočki za nego otroka (plenice, čistilni robčki, kozmetika, …) naj bodo izven njegovega dosega, vendar materi pri roki, da jih lahko doseže, na da bi se oddaljila za več kot en korak.
Letvice pri posteljici naj ne bodo oddaljene več kot 6 centimetrov. Izogibajmo se blazinam in drugim dodatkom, namesto odejice pa naj dojenčka pred mrazom varuje spalna vreča z rokavi. Posteljico postavimo stran od oken, radiatorjev in nizkega pohištva.
Otroku preprečimo stik z elektriko
Ko se otrok postavi na noge, se svet, v katerega se lahko poda, bistveno poveča. Ena prvih stvari, ki mu pride pod roke, so vtičnice (prste ima ravno pravšnje, da jih vtakne vanje). Če ne gre s prsti, bo mali nadobudnež hitro poskusil s kakšnim predmetom, na primer s pletilkami. Zato moramo vse vtičnice (na samo tiste pri tleh) zavarovati s posebnimi varovali. Izdelana so tako, da jih, ko vtičnice uporabljamo, ni treba odstraniti.
Posebna previdnost velja pri električnih napravah: likalnikih, sušilcih, … Če se zgodi, da moramo nekam skočiti, medtem ko jih uporabljamo (na primer na telefon), jih nikoli ne pustimo prižganih in vedno izvlecimo tudi kabel. Še bolje je, če jih odložimo na za to predvideno mesto, ki je izven dosega otrok. Če se malček »dokoplje« do prižganega likalnika, so posledice lahko zelo hude. Tudi očetovo ali dedovo električno orodje naj bo izven otroškega dosega in pod nadzorom, ko je vklopljeno.
Stanovanje: Kuhinja in kopalnica sta nevarni
Otrok naj ne bo nikoli sam v kuhinji, kadar kuhamo. Posode z vročimi jedmi vedno pomaknimo k steni, da jih ne bo dosegel. Poskrbimo, da kabli friteze, mešalnika, grelca za vodo in drugih naprav ne bodo viseli s pulta, saj kar vabijo, da jih otrok potegne. Med pečenjem v pečici pritrdimo na vrata posebno zaščito, ki zmanjša temperaturo vrat tudi za 50 odstotkov, hkrati pa ne zakriva pogleda v notranjost pečice. Zaščito pritrdimo s posebnimi nastavki. Padec posode s štedilnika lahko preprečimo z nizko mrežo okrog kuhalne površine.
Nože in druge ostre kuhinjske pripomočke pospravimo v predal, ki je izven dosega otroških rok. Če uporabljamo podstavke za nože, poskrbimo, da jih otrok ne bo dosegel. Tudi metlice in nožke za električni mešalnik shranjujmo na za otroka nedostopnem mestu.
Kopalnica ni za otroka nič manj nevarna kot kuhinja. Tudi tu prihaja do stika dveh nezdružljivih napeljav: elektrike in vode. V kopalnici je treba poskrbeti, da otrok ne pade na mokrih in gladkih tleh ali ko leze v banjo ali pod tuš ali ven. Opekline z vročo vodo preprečimo tako, da grelec sanitarne vode nastavimo na 50–55 °C. Sušilnika in ostalih električnih naprav nikoli ne uporabljajmo v bližini kadi ali če stojimo na mokrih tleh.
Na stopnišče namestimo varovalo
Otroci se najpogosteje poškodujejo zaradi padcev, zato morajo biti stopnišča in balkoni zavarovani z ograjo. Stopnišče lahko dodatno zavarujemo z varnostno ograjo, ki jo pritrdimo med dve steni ali na okvir vrat. Ker je po širini nastavljiva, lahko z njo zapremo vse prostore, v katere otrok ne sme.
Gladke lesene talne površine (parket) so mnogokrat vzrok za zdrs, še posebej, če otrok teče. Zato otroku obujmo nogavičke z gumijastimi čepki na podplatih ali copate z nedrsečim podplatom.
Tudi domača lekarna je nekaj, kar otroke zelo mika. Pisane škatlice, zanimivi vonji, škarjice, pincete, tablete, ki jih lahko zamenjajo za bonbone, … To je več kot dovolj razlogov, da jih shranimo v omaro v višini glave odraslega. Namenimo jim posebno mesto in jih ne shranjujmo skupaj s kozmetiko.
Prižgana sveča ne sodi v otroške roke, pa tudi pred odprtim zakurjenim kaminom ga nikar ne pustimo samega. Ne zanašajmo se na to, da bomo odsotni samo za hip – prav tisti hip je lahko dovolj za nesrečo.
Varnost otrok v prometu
Področje varnosti otrok v prometu je pri nas zakonsko precej dobro urejeno, kar je Sloveniji v mednarodni raziskavi Euro Safe prineslo visoko šesto mesto (sodelovalo je 24 držav) oziroma skupno 40,5 točk od možnih 60. Po skupni oceni varnosti otrok v EU so pred nami samo Islandija, Nizozemska, Švedska, Češka in Avstrija.
Čeprav je primerjava podatkov pokazala, da je cenovna dostopnost opreme za varnost otrok v prometu pri nas manjša kot v večini sodelujočih držav, je Slovenija uspešna pri infrastrukturi, ki zagotavlja varnost otrok, in tudi pri uspešnem izvajanju preventive.
Pripenjanje vseh potnikov v avtomobilu z varnostnim pasom, uporaba avtosedeža za otroka in kasneje jahača, uporaba čelade pri vožnji s kolesom in uspešno opravljen kolesarski izpit za otroke so ukrepi v prometu, ki se večini staršev zdijo samoumevni. Manj pa se jih drži priporočil o uporabi otroških sedežev, v katerih otrok sedi v nasprotni smeri od smeri vožnje do 4. leta starosti, pa tudi otroke, mlajše od 13 let, marsikdaj srečamo na sovoznikovem in ne na zadnjem sedežu.
September, 2009
