Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kako hitro rastejo otroci, vedo starši najbolje. Pravkar je dojenček šele prijokal na svet, v naslednjem trenutku pa nam z avtobusa maha v slovo na poti v šolo. Eden prvih mejnikov, ob katerih se starši zavejo, kako hitro otroci odraščajo, je tudi  otrokovo zanimanje za gosto hrano. Kako v teh trenutkih postopati, kdaj otroka navajati na gosto hrano in kako, nam je zaupala Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., specialistka pediatrije in šolske medicine, ki spotoma omenja še nekaj praktičnih nasvetov za starše, katerih otrok že zgodaj skuša uveljavljati svojo voljo.

Avtor: Alja Kuhar

 

Pri kateri starosti otroka je najbolj primerno začeti z uvajanjem goste hrane in katere pogoje mora otrok izpolnjevati za to?

Dopolnilno hrano uvajamo med 17. in 26. tednom starosti otroka. V tem času se običajno zgodi, da samo mleko otroku ne zadostuje več. Podoji ali hranjenje po steklenički postajajo ponovno pogostejši, otrok se ponoči zbuja, količine mleka v enem obroku ne moremo več povečati in energijska vrednost hranil v materinem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Otrok začne kazati izrazito zanimanje za drugo hrano običajno med 4. in 5. mesecem. Čeprav je nahranjen in sit, bo med našim obrokom pokazal zanimanje, da bi poskusil, kaj jemo. To je čas, da začnemo uvajati gosto hrano.

Smernice seveda veljajo za zdrave, donošene dojenčke, ki primerno pridobivajo na telesni teži in primerno rastejo. 4,5-mesečni dojenček seveda še ne sedi sam, lahko pa varno in udobno sedi v našem naročju. Čeprav dojenček do 4. ali skoraj 5. meseca hrano, ki mu jo z žličko nesemo v usta (na sprednjo polovico jezika), izpljune oz. porine iz ust, se po 4,5 mesecu hitro nauči hrano tudi požirati. Zobje niso nujno potreben pogoj za uvajanje goste hrane. Prvi zobek izraste običajno okoli 6. meseca, tudi prej, niso pa redki dojenčki, ki še okoli enega leta nimajo nobenega zobka, jedo pa že vso mešano otroško hrano.

 

S kakšno hrano je najbolje začeti in v kakšnih časovnih presledkih uvajamo nova živila?

Ob nadaljevanju dojenja najprej dodajamo kaše iz zelenjave, krompirja in mesa (kosilo). Nova živila naj bi uvajali v razmiku enega tedna, da prepoznamo morebitne preobčutljivostne reakcije, uvedemo pa ga le enkrat dnevno, 1–2 žlički, najprej bolj tekoče. Zelenjavi lahko dodamo krompir, nato krompirju drugo vrsto zelenjave – tako lahko v nekaj tednih poskusimo različne zelenjavne kaše z dodatkom olja. Nato uvedemo tudi meso. V približno mesecu dni tako mlečni obrok popolnoma nadomestimo z obrokom goste hrane.

Naslednji mesec uvajamo mlečno-žitne kašice (večerja), nato sadne ali sadno-žitne kašice (malica).

Žitne kašice pripravljamo s polnozrnatimi žitnimi kosmiči (riž, koruzni zdrob, pšenični zdrob, ovseni kosmiči, oves, pira) brez dodanega sladkorja. Od desetega meseca dalje lahko dojenček uživa prilagojeno družinsko prehrano, poleg tekoče in pretlačene naj poskusi tudi hrano v manjših koščkih.

Dojenčka navajamo na tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva vmesna obroka (malici), pripravljamo pa mu raznoliko hrano in mu ob obroku ponudimo tudi tekočino, najbolje vodo. Tudi sicer ob uvajanju goste hrane, ko obrok že nadomestimo, ponudimo tekočine (vodo) po skodelici ali kozarčku.

 

Bolj priporočate kupljeno ali doma pripravljeno gosto hrano?

Svetujemo doma pripravljeno hrano. Seveda so kupljeni pripravki primerni, še posebej ob priložnostih, ko ne moremo pripraviti obroka doma. Vendar je doma pripravljen obrok vsakokrat malce drugačen, izbiramo in kombiniramo lahko različna živila in s tem dojenčka navajamo na različne okuse. Domača hrana je tudi vedno sveže pripravljena.

 

Ali mora mlada mamica ob uvajanju goste hrane prenehati z dojenjem?

Uvajanje dopolnilne prehrane nikakor ne pomeni prenehanja dojenja. Dojenje ima še vedno neprecenljivo vlogo.

 

Kakšna so navodila stroke glede uvajanja različnih živil?

Kruh svetujemo od 10. meseca starosti dalje, kravje mleko kot glavni napitek po prvem letu, v manjših količinah kot dodatek jedem  lahko že kakšen mesec ali dva prej. Rumenjak uvajamo kot dodatek jedem po 6. mesecu, beljak po prvem letu starosti. Sladkor in sol naj nastopata v čim manjših količinah oz. se hrani ne dodajata, med svetujemo po 12. mesecu starosti.

Okoli 9. meseca starosti, ko otrok uživa zelenjavno-mesne, mlečno-žitne in žitno-sadne kašice, lahko občasno meso v zelenjavno-mesnih kašicah oz. obroku nadomestimo z ribami. Izbiramo sveže ribe (npr. skuša, slanik, sardela, losos), pripravljene dušene ali kuhane, ocvrtih pa ne. Treba je seveda dobro odstraniti vse kosti. Morske sadeže do prvega leta starosti odsvetujemo. Dojenčkom s tveganjem za alergijske bolezni svetujemo dojenje, kot nadomestek dojenja pa hidrolizirane mlečne formule (t.i. hipoalergene) oz. visokohidrolizirane mlečne formule (za otroke s potrjeno ali zelo sumljivo alergijo na kravje mleko). Odsvetujemo tudi drugo živalsko mleko ter sojino in riževo mleko. Izogibamo se znanemu alergenu, drugih izključitvenih diet pa ne svetujemo, le oreščke (arašide, lešnike itd.) odsvetujemo do 3. leta starosti

 

Kdaj je najbolje začeti z uvajanjem glutena?

Priporočeno je uvajanje glutenskih žitaric med 6. in 7. mesecem starosti, ko je dojenček še dojen. Uvajanje glutena v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša verjetnost pojava celiakije. Uvajamo ga postopno, sprva v manjših količinah, nikakor pa ne uvajamo glutenskih žit pred 4. mesecem starosti (zaradi večjega tveganja za pojav celiakije oziroma ker tako zgodaj ničesar ne uvajamo).

 

Na katere težave lahko naletimo pri uvajanju goste hrane in kako jih lahko premostimo, kakšne ‘zvijače’ uporabimo, da pretentamo otroka?

Otrok je radoveden, poskušal bo nove okuse. Nekatere bo sprejel takoj, druge šele po večkratnih poskusih. Pogosto se zgodi, da prehitro obupamo in dojenčku hrane, ki jo zavrne enkrat ali dvakrat, ne ponudimo več. Pa vendar se vztrajnost obrestuje. Včasih je potrebnih tudi 8 ali več poskusov, da dojenček sprejme nov okus.

Pomagamo si lahko z naslednjimi nasveti: Obrok naj bo vedno pripravljen tako za usta kot tudi za oči, imejmo v mislih, da tudi dojenčki radi jedo v skupini, torej pri skupnem obroku. Pretirano animiranje odsvetujemo, saj je hranjenje osnovna potreba. Ko začnemo z uvajanjem prvih žličk, začnimo s tem prej, preden je otrok močno lačen, saj bo v nasprotnem primeru želel samo jesti in se ne bo ukvarjal ne z novimi okusi ne z novo hrano.

 

Med hrano, ki je za dojenčke neprimerna, sodijo:

gobe, ostre začimbe, zelo mastna hrana (klobase, ocvrta in hitra hrana), zelo slana živila, surova jajca, surovo meso, surove ribe, školjke, majoneza, bonboni, mesni izdelki, kot so klobase, paštete ipd., pijače z dodanim sladkorjem, umetna sladila, jušni koncentrati.

Previdni bodimo tudi pri oreščkih in živilih, ki vsebujejo koščice (olive, češnje) ali kosti (ribe). Postopoma uvajamo tudi živila, ki znano napenjajo (stročnice).

 

Maj, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja