Infekcijske driske so pri otrocih zelo pogoste, večino teh drisk povzročajo virusi, od teh so najpogostejši rotavirusi – tretjina vseh drisk je posledica okužbe z rotavirusom. To so virusi okrogle oblike (od tod tudi njihovo ime), njihova značilnost pa je žal ta, da so zelo kužni, in sicer zaradi svoje izjemne obstojnosti. Na površinah, na primer kljukah, igračah in igralih, se lahko zadržujejo po več dni, celo ves mesec in z razkužili jih težko odženemo. Zato so rotavirusne driske tako zelo nalezljive. Običajno izbruhnejo manjše epidemije v kolektivnih skupinah, na primer v vrtcih, pa tudi v šolah, domovih starejših občanov in podobnih ustanovah.
Avtorica: Maja Korošak
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2017 1373 prijav rotavirusnih okužb. V primerjavi z letom poprej je to 11 % več prijavljenih primerov. Zabeležili so štiri izbruhe rotavirusnih okužb, v letu 2016 pet. Trije izbruhi so se zgodili v domovih za starejše občane, eden pa v vrtcu. Tudi število hospitaliziranih bolnikov je bilo leta 2017 višje kot v letu poprej: leta 2017 je bilo hospitaliziranih 960 bolnikov, v letu 2016 pa 620.
Zanimivo je to, da so okužbe z rotavirusi enako pogoste v razvitem in nerazvitem svetu, kar pomeni, da izboljšane zdravstvene in higienske razmere ne zadostujejo za preprečevanje njihovega širjenja.
Pogovarjali smo se z mag. Andrejo Borinc Beden, dr. med., spec. pediatrije, o tem, kako je videti okužba z rotavirusom, kako se širi, o možnih nevarnostih, ki jih prinaša, pa tudi o tem, kako se pred rotavirusom lahko učinkovito zaščitimo.
Previdno z okuženimi pleničkami!
Za začetek je povedala, da se virus v veliki količini izloča v blatu in tako z nepravilnim rokovanjem ostaja na robovih straniščnih školjk, na pleničkah, otroci lahko z umazanimi rokami prijemajo igrače. Hkrati pa je ta virus nalezljiv tudi po zraku in ga v telo prejmemo z vdihavanjem.
Kako? »Nekdo na primer zelo eksplozivno bruha, v kapljicah izbruhanine pa se prav tako lahko nahaja virus, ki ga oseba, ki je zraven, lahko vdihava. Možna je okužba tudi preko onesnažene vode, saj je virus obstojen tudi v njej. To bi se na primer zgodilo, če si oseba, ki je pred tem previjala obolelega otroka, po tem ne bi umila rok in bi po tem virus prenesla na kozarec z vodo.«
Pritrdijo se na sluznico prebavil
Kako deluje ta virus, kaj povzroča v našem telesu? »Rotavirusi okužijo sluznico prebavil, pritrdijo se na sluznične celice, okvarijo sluznico v želodcu in črevesju. Okvarjena sluznica potem izloča velike količine sluzi in tekočine ter tako pride do driske in bruhanja.«
Kakšni pa so simptomi?
»Običajna klinična slika okužbe z rotavirusom je povišana temperatura, bolečine v trebuščku, otrok lahko bruha, temu sledi driska, ko otrok odvaja večkrat dnevno velike količine tekočega blata, ki je značilne rumenkaste barve in zelo smrdeče,« je pojasnila dr. Borinc Beden.
Nevarnosti okužbe
Kako nevarna je lahko okužba z rotavirusom? »Nevarna je lahko iz dveh razlogov. Prvič zato, ker običajno obolevajo majhni otroci do drugega leta starosti in pa tudi dojenčki, če imajo starejšega sorojenca v vrtcu. Mlajši ko je otrok, težja je klinična slika. Po raziskavah pa je pri okužbi z rotavirusom tudi najvišja stopnja hospitalizacije – do 80 % majhnih otrok, ki zbolijo, je napotenih na zdravljenje v bolnišnico zaradi prisotnih znakov dehidracije.«
Koliko časa traja okužba? »Inkubacijska doba, torej čas od okužbe z virusom do izbruha bolezni, je en do tri dni. Težave pri večini otrok izzvenijo v enem tednu. Pri rotavirusni okužbi se poleg dehidracije lahko pojavijo tudi drugi, sicer zelo redki zapleti, na primer okužba osrednjega živčevja – encefalitis,« je razložila dr. Andreja Borinc Beden.
Zdravljenje
Kako poteka zdravljenje? Dr. Andreja Borinc Beden: »Otroci ostanejo v domači oskrbi, kjer se zdravijo simptomatsko, torej se jim lajšajo težave. Če ima otrok visoko vročino, mu jo pomagamo zniževati z antipiretiki, predvsem pa je treba skrbeti za to, da otrok ne dehidrira. Toliko tekočine, kot je izgubi z bruhanjem in drisko, je treba nadomestiti. Tekočino otroku ponujamo po žličkah ali požirkih.«
Ali je pri okužbi z rotavirusom potrebna posebna dieta ali so kakšne omejitve pri pitju tekočin?
»Otrok lahko pije in je kar koli, saj dieta popolnoma nič ne vpliva na trajanje in intenziteto pri driski. Izogibamo se le gaziranim pijačam, ker bi jih le še dodatno napenjale. Če si otrok zaželi jabolčni sok, mu ponudimo tudi tega, s tem da ga nekoliko razredčimo z vodo. Sicer pa je priporočljivo, da pije vodo, nesladkan čaj, slano juho (s tem nadomeščamo elektrolite). V lekarni lahko kupimo tudi rehidracijske raztopine, ki vsebujejo točno določeno količino glukoze, kalija, natrija in drugih elektrolitov, ki jih je treba nadomestiti.«
Prepoznavanje dehidracije
Kako vemo, da je otrok dehidriran? »Ko je otrok pregledan v ambulanti, morda ne kaže nikakršnih znakov dehidracije. A se ta lahko razvije v naslednjih nekaj urah. Znaki dehidracije so naslednji: otrok joka brez solzic, ima suha usta in suh jeziček, tako da ne more sesati niti dudice, nekaj ur (od štiri do šest) ne lula, ob dehidriranosti pa pri otroku nastopi tudi utrujenost. Zaspan je, brez energije, večji otrok se tudi težko zbudi. Pri dojenčkih je znak hude dehidracije udrta mečava.«
Ali so ob dehidraciji možne kakšne posledice? »Če dehidracijo prepoznamo dovolj zgodaj, je otrok sprejet v bolnišnico, kjer dobi rehidracijsko tekočino v žilo in tako nima nikakršnih poznejših posledic. Če dehidracijo spregledamo, pa se lahko konča tudi tragično,« je povedala naša sogovornica.
Kako preprečiti širjenje rotavirusa?
Kakšni so preventivni ukrepi, da se virus ne širi? »Če smo v stiku z bolnim otrokom, moramo omejiti širjenje virusa s strogim izvajanjem higienskih ukrepov. Večkrat dnevno umivamo roke s toplo vodo in milom. Rotavirus je zelo odporen proti razkužilom, uniči pa ga alkohol.
Uporabljene pleničke je treba takoj dati v smeti, ne odlagamo jih na druge površine, saj bi se virus takoj prenesel tudi na te. Če otrok bruha, je treba izbruhanino takoj pobrisati z vlažno, toplo krpo in prostor dobro prezračiti. Pomembno je vedeti tudi to, da se virus v blato izloča že kakšen dan pred nastopom driske in tudi kakšen dan po ozdravitvi. Zato naj otrok ne gre prehitro nazaj v vrtec, vsaj en dan naj pred tem odvaja normalno blato,« poudarja dr. Borinc Beden ter dodaja, da žal otrok s tem, ko rotavirozo preboli, ne postane tudi odporen proti njej, saj obstaja veliko teh virusov in naslednjič lahko zboli za drugim tipom istega virusa.
Cepljenje otroku prijazno
Dr. Borinc Beden izjemno priporoča cepljenje proti rotavirusu. »Cepijo se lahko vsi zdravi otroci že od šestega tedna starosti. S cepljenjem pa je treba zaključiti do 24. tedna starosti. Cepljenje je otroku prijazno, saj je cepivo v obliki tekočine, ki jo otrok popije, zbadanje torej ni potrebno. Cepljenje lahko poteka sočasno z drugimi cepljenji, ki so obvezna po programu.«
Kako učinkovito je potem cepljenje? »Cepivo vsebuje najpogostejše seve virusa, sedem jih je, ki običajno krožijo v našem prostoru. Med temi sevi sta tudi dva, ki se nahajata po vsem svetu in smo torej zaščiteni tudi v tropskih deželah. Cepivo je zagotovo učinkovito do drugega leta starosti, takrat so okužbe, kot že rečeno, tudi najpogostejše in najbolj ogrožajoče. Lahko rečem, da je učinkovitost cepljenja zelo visoka. V prvem letu po cepljenju učinkuje pri 95 % cepljenih otrok. V drugem letu pa zaščita deluje še pri 85 % cepljenih otrok.«
Ali so možni neželeni učinki?
»Cepivo je živo cepivo oslabljenega virusa, ki se potem izloča prek prebavil z blatom. Driska je zelo redek neželeni pojav ob cepljenju, če pa se že pojavi, ni ogrožajoča. Lahko pa bi zbolel odrasli, če bi cepljenega otroka previjal in bi zaradi lastnega zdravljenja ali drugih vzrokov imel oslabljen imunski sistem, na primer po kemoterapiji, ob jemanju bioloških zdravil … V teh primerih naj bo pazljiv pri rokovanju z obolelim otrokom vsaj teden dni oziroma naj ga ne previja,« za konec še opozori naša sogovornica.
Zimska driska
Rotavirusne okužbe se bolj množično pojavljajo v zimskih mesecih, posamezne primere pa lahko srečamo skozi vse leto. Rotavirusno drisko zato imenujejo tudi zimska driska. Da se večina rotavirusnih okužb pojavlja v zimskih mesecih, je neugodno tudi zato, ker se tedaj v velikem številu pojavljajo tudi okužbe dihal z respiratornim sincicijskim virusom in adenovirusom ter gripa, pri katerih so otroci pogosto zdravljeni v bolnišnici.
Higienski ukrepi
Ukrepanje se začne doma. Da bi omejili prenos okužbe z obolelega na druge družinske člane, upoštevajmo strožje higienske ukrepe. Predvsem pogosto in učinkovito umivajmo roke otrok in oseb, ki skrbijo za njihovo nego, ter pravilno in higiensko odstranjujemo rabljene pleničke. Prav tako moramo pogosto čistiti površine, predmete in igrače v otrokovi okolici.
Če se rotavirsna driska pojavi v vrtcih, jaslih in povsod tam, kjer se otroci zadržujejo v večjem številu, je treba učinkovito in pogostejše čistiti igrače, igrala, površine in tudi tla. Osebje, ki skrbi za otroke, si mora pogosteje in skrbno umivati roke, v primeru pojava rotavirusne okužbe med zaposlenimi pa roke tudi razkuževati.
Posebno strogi higienski ukrepi veljajo v bolnišnicah, kjer je obvezno razkuževanje rok, čiščenje in razkuževanje bolnikove okolice ter ločena nastanitev bolnikov s prebavnimi težavami.
ABC
A Virus se v veliki količini izloča v blatu, širi pa se lahko tudi po vodi in zraku.
B Nevarnost rotaviroze je predvsem dehidracija.
C Dieta pri rotavirozi ne vpliva na trajanje driske.
