Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Nočno močenje postelje je nedvomno velika težava mnogih otrok in njihovih staršev. Včasih je bila težava sramota za vso družino, ki jo je bilo treba prikriti, danes pa se lahko otrok s pomočjo zdravnika pediatra težave enostavno znebi. Vemo, da je otrok popolnoma zdrav, le mehanizmi za običajen vedenjski vzorec lulanja so še nezreli oziroma bodo dozoreli nekoliko kasneje.

Avtor: asist. dr. Anamarija Meglič, dr. med., specialistka pediatrije

 

O nočnem močenju postelje (strokovno primarna nočna enureza) govorimo, kadar se sicer zdrav otrok nezavedno, med spanjem, polula in je starejši od pet let. Običajno je, da otrok postane podnevi in ponoči držen kmalu po tretjem letu starosti. Takrat postopno osvoji dozoreli vedenjski vzorec lulanja: ponoči je med spanjem sposoben zadržati urin v mehurju, podnevi pa na redne časovne razmike začuti poln mehur in ga izprazni na stranišču. Urin v mehurju zmore zadržati do prihoda na stranišče, mehur popolnoma izprazni, med posameznimi praznjenji mehurja pa je suh.

 

Pogostost nočnega močenja

Nočno močenje postelje poznajo že od nekdaj po vsem svetu. V 5. letu starosti moči posteljo okrog 10 % otrok, v 10. let starosti samo še 3–5 % otrok. Po 18. letu pa ostanejo težave z nočnim močenjem le izjemoma, in sicer pri 0,5–1 % ljudi. Opažamo dedno obremenjenost za nočno močenje postelje: v družinah, kjer so močili že starši, je več otrok z enako težavo. Težava je pogosteje izražena pri dečkih kot pri deklicah.

 

Vzroki za nočno močenje

V različnih raziskavah so ugotovili, da obstajajo trije možni vzroki, ki so lahko prisotni tudi hkrati:

  • nezrel ritem izločanja hormona vazopresina,
  • nezrel mehanizem zbujanja ob občutku polnega mehurja in
  • majhna prostornina mehurja.

 

Hormon vazopresin, ki se izloča v možganih, vpliva na različne procese v telesu. Med drugim v ledvičnih cevčicah povzroča zadrževanje vode in zato izločanje bolj koncentriranega urina manjših količin. Ponoči se izloča veliko več hormona, zato nastaja podnevi več urina manjše gostote, ponoči pa manj urina večje gostote. Odrasli dobro vemo, da je urin ob jutranjem praznjenju mehurja videti bolj gost in je temno rumene barve. Pri otrocih z nočnim močenjem je ritem izločanja vazopresina še nezrel: podnevi in ponoči ga izločajo enako, zato nastaja tako podnevi kot ponoči enaka količina urina oz. ponoči večja količina manj gostega urina kot pri otrocih, ki ostanejo suhi.

 

Starši teh otrok pogosto opažajo izredno trden spanec, ko jih poskušajo zbuditi, da bi preprečili nočno močenje. Ko jih odnesejo na stranišče, se otroci tega sploh ne zavedajo. Vemo, da je popolnoma normalno, da otroci trdno spijo. V kasnejši starosti mladostniki in odrasli spimo manj trdno in se zbudimo ob občutku polnega mehurja. Gre za živčne povezave mehurja z najvišjimi centri v velikih možganih, ki pri nekaterih dozorijo kasneje kot običajno.

 

Tretji vzrok nočnega močenja pri otrocih je majhna prostornina mehurja za njihovo starost. Odrasli imamo prostornino okrog pol litra, petletniki običajno 200–300 mililitrov. Pri nekaterih je mehur še posebno majhen, lahko celo le okrog 100 mililitrov. Ti otroci tudi podnevi lulajo pogosto in po malem, včasih težko zadržijo urin. Razlog je znova še nezrelo oživčenje mehurja oz. prekomerno draženje stene mehurja, brez zadostnega zaviranja živčnih impulzov.

 

Kako lahko starši pomagamo svojim otrokom?

Otrok, ki moči posteljo dlje kot sovrstniki ali celo mlajši sorojenci v družini, se tega zaveda že po petem letu starosti in je hudo psihično obremenjen. Včasih so menili, da je glavni razlog za nočno močenje postelje ljubosumje ob rojstvu mlajšega bratca ali sestrice, težave v družini ali druga socialna stiska otroka. Danes vemo, da je otrok v duševni stiski zaradi močenja in ne obratno. Pristop k reševanju težave je enostaven in otroku prijazen, zato naj starši otroka čim prej po dopolnjenem petem letu starosti odpeljejo k izbranemu pediatru. Ob ustreznih ukrepih bo nočno močenje minilo do vstopa v šolo in otrok bo lahko neobremenjeno odšel v šolo v naravi, v poletno kolonijo ali prespal pri prijatelju. Za zdrav psihični razvoj je izredno pomembno, da z reševanjem težave ne odlašamo in ne čakamo, da bo spontano minila po 10. ali celo šele po 12. letu.

 

Pomoč zdravnika pediatra

Preiskave, predvsem ocena otrokovega vedenjskega vzorca lulanja, so potrebne le pri tistih, ki jim urin uhaja tudi podnevi. Če gre izključno za nočno močenje postelje, je najpomembnejši pogovor z otrokom. Otroka tudi pregledamo, od preiskav pa opravimo le pregled urina in ultrazvočni pregled trebuha.

 

S sodobnim pristopom lahko dandanes dosežemo, da bo otrok ponoči suh, čeprav vsi mehanizmi za zadrževanje urina v mehurju med spanjem še niso dozoreli. Zdravnik pediater pritegne otroka k aktivnemu sodelovanju. Ob prvem pregledu spoštljivo in spodbudno spregovorita o težavi. Otrok opiše svoj vedenjski vzorec lulanja in pitja tekočine. Včasih se izkaže, da otrok pozabi na praznjenje mehurja pred odhodom v posteljo. Otroci popijejo največ tekočine običajno po šoli in opravljenih popoldanskih aktivnostih, popoldne in proti večeru. Posledica tega je, da se že samo zaradi tega v mehurju ponoči nabere velika količina urina oziroma več, kot ga otrok lahko zadrži.

 

Zdravilo, ki ga zdravnik pediater predpiše otroku, povzroči v desetih urah po zaužitju enak učinek kot naravni hormon vazopresin. Po zaužitju pred spanjem se bo ponoči izločal gostejši urin v manjših količinah. Podnevi, ko učinek zdravila popusti, bo brez težav izločil zadržano tekočino. Če otroka spodbujamo k rednemu praznjenju mehurja pred odhodom v posteljo in k velikemu vnosu tekočine v prvi polovici dneva, manjši v drugi polovici in malo proti večeru, bo ponoči izločil malo urina, ki ga bo v mehurju zlahka zadržal do jutra. Pomembno je, da zvečer ne bo več žejen in bo zato omejil vnos tekočine. Otrok naj bi užival zdravilo toliko časa, dokler mehanizmi ne dozorijo, lahko tudi več let. Nezadovoljiv uspeh zdravljenja opažamo predvsem pri tistih otrocih, pri katerih nismo uspeli uredili najprej dnevnega vzorca lulanja, in pri prehitrem ukinjanju zdravila.

 

Druga možnost odpravljanja težave je alarm za nočno zbujanje v obliki spodnjih hlačk, ki sprožijo glasen zvok, ko se zmočijo. Alarm prebudi otroka, da gre izprazniti mehur na stranišče.

 

Ne glede na to, za katero možnost se otrok in starši odločijo, je bistvenega pomena otrokovo aktivno sodelovanje. S pomočjo pediatra bo otrok poskrbel zase in bo ob uspehu lahko tudi ponosen sam nase. Po naših izkušnjah je večina otrok po dopolnjenem petem letu starosti zanesljivo pripravljena sodelovati. Priporočamo priznanje težave zdravniku tudi, če pogostost izzveneva in otrok moči le nekajkrat mesečno. Odsvetujemo dolgotrajne in večinoma neuspešne ukrepe doma, ki le povečujejo psihično stisko otroka in nervozo cele družine.

Ne spreglejte

Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več