V starosti oziroma že kar po 55. letu je večja možnost, da v očesu pride do okvare rumene pege ali makule. Na razvoj te okvare vplivajo različni dejavniki in na nekatere, kot je življenjski slog, lahko vplivamo sami. Na srečo danes obstajajo učinkovita zdravila in tako se bolnikom, če sledijo zdravnikovim navodilom, ni treba bati, da bi ostali brez vida.
Avtorica: Maja Korošak
dr. Ivana Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije
O diagnosticiranju in zdravljenju starostne degeneracije makule smo se pogovarjali z dr. Ivano Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije, iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Kaj pravzaprav je makula?
»Gre za del mrežnice, ki je v primerjavi z ostalo mrežnico nekoliko bolj pigmentiran in se nahaja blizu centra same mrežnice. Odgovorna je za središčni vid, ki nam omogoča, da vidimo detajle, lahko beremo, vozimo, prepoznavamo obraze in izvajamo dejavnosti, ki zahtevajo natančen vid,« je pojasnila naša sogovornica in dodala, da glede na to, da je makula ključna za izvajanje različnih dejavnosti, njena okvara lahko povzroči oteženo opravljanje vsakodnevnih opravil, pri napredovalih oblikah pa bolnik postane odvisen od pomoči drugih.
Dve vrsti starostne degeneracije
Starostna degeneracija makule je po besedah dr. Gardašević Topčić relativno pogosta bolezen in njena pojavnost se z leti povečuje. Povzroči poslabšanje vida, pri napredovalih oblikah bolezni tudi slepoto. Poznamo dve glavni obliki starostne degeneracije rumene pege: suho in vlažno. »Pri suhi gre za postopno propadanje tistih celic v makuli, ki so občutljive na svetlobo in jih imenujemo fotoreceptorji. Pri vlažni obliki pa pride do razrasti patološkega žilja pod makulo,« je še povedala oftalmologinja.
Suha ali atrofična degeneracija je pogostejša in lahko privede do izgube središčnega vida. K sreči se ta vrsta degeneracije razvija zelo počasi, vid se slabša kar nekaj let, žal pa je za zdaj še ne znamo pozdraviti. Vlažna oblika je sicer manj pogosta, a je njen potek neprimerno hitrejši. Žilje, ki se vrašča v makulo, prepušča tekočino in zato na tem mestu nastane oteklina. Žilice lahko tudi pokajo ali krvavijo. Oteklina in krvavitve prizadenejo fotoreceptorje in jih ukvarjajo, zaradi tega pride do okvare središčnega vida. Bolniki z vlažno obliko starostne degeneracije makule lahko popolnoma izgubijo središčni vid že v nekaj tednih oziroma mesecih.
Dejavnike tveganja lahko zmanjšamo
Poglavitni dejavnik tveganja je starost. Pojavnost bolezni se s starostjo namreč povečuje, še posebno po 60. letu. Kot pove dr. Gardašević Topčić, pa tveganje povečuje tudi genska predispozicija, saj so bili odkriti določeni geni, povezani s povečanim tveganjem za to bolezen. Belci so, na primer, tudi dovzetnejši za to bolezen kot druge rase, ženske bolj kot moški.
Na svoje gene, spol, raso in na starost seveda ne moremo vplivati. Lahko pa veliko naredimo s tem, da odpravimo dejavnike tveganja, ki so povezani z našim življenjskim slogom. Kajenje je eden izmed pomembnejših. Kadilci imajo večje tveganje za nastanek tako suhe kot vlažne oblike starostne degeneracije makule.
Bolezen je povezana še z debelostjo, povišanim krvnim tlakom, boleznijo srca in ožilja, dolgotrajno izpostavljenostjo UV-žarkom, neuravnoteženo prehrano, ki vsebuje preveč nasičenih maščobnih kislin in ima premalo vlaknin, mineralov in vitaminov.
Nastanek bolezni lahko v precejšnji meri preprečimo z zdravim načinom življenja: zdrava prehrana z veliko sveže zelenjave, redna telesna dejavnost, urejen krvni tlak in urejene maščobe v krvi ter seveda opustitev kajenja, če bolnik kadi. Upoštevanje načel zdravega načina življenja pomembno pripomore k preprečevanju nastanka oziroma slabšanja degeneracije makule.
Simptomi in znaki
Kako vemo, da je z makulo nekaj narobe? »Suha oblika starostne degeneracije makule je pogostejša, a počasneje napredujoča oblika. Kaže se z meglenim vidom in postopnim poslabševanjem središčnega vida. Ravne črte pri tem lahko postanejo zvijugane oziroma zakrivljene. Hkrati s poslabševanjem središčnega vida je oteženo tudi izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, ki zahtevajo natančen vid, kot je npr. branje, prepoznavanje obrazov, vdevanje sukanca v iglo ipd. Bolniki za izvajanje določenih dejavnosti čedalje pogosteje potrebujejo močnejšo osvetlitev. Nekateri bolniki opisujejo zmanjšanje kontrasta in obledele barve. Tudi prilagoditev na temo pri prehodu iz svetlega prostora v temo lahko traja dlje.
Degeneracija makule lahko prizadene eno ali obe očesi. Če je prizadeto le eno oko, bolnik morda ne bo opazil nikakršnih sprememb v vidu. To je zato, ker lahko zdravo oko nadomesti prizadeto oko. Poglavitni znak pri suhi obliki starostne degeneracije so druze. To so majhni depoziti, ki se nalagajo pod mrežnico in jih je moč ugotoviti z razširjenim očesnim pregledom,« pojasnjuje dr. Gardašević Topčić.
Simptomi pri vlažni degeneraciji makule se nekoliko razlikujejo od suhe degeneracije. Kateri so? »Padec vidne ostrine je lahko nenaden, nastopi v nekaj tednih ali mesecih, občasno s sočasnim pojavom temne lise v središčnem delu vidnega polja. Podobno kot pri suhi obliki ravne linije lahko postanejo zvijugane ali valovite kot posledica kopičenja tekočine v mrežničnih slojih makule. Nekateri bolniki opisujejo večjo občutljivost na svetlobo, redko navajajo halucinacije in opisujejo oblike in vzorce, ki dejansko ne obstajajo,« odgovarja naša sogovornica ter nadaljuje, da sprva bolnik zazna slabši vid, ne more več videti podrobnosti, predmeti so zamegljeni, slika je popačena, izkrivljena, vidijo temno piko v središčnem delu slike, bolniki pri osnovnih življenjskih opravilih ne vidijo več dovolj dobro, težko berejo, ne morejo voziti avtomobila. Bolezen se lahko pojavi v obeh očesih, vendar običajno na vsakem različno napreduje,« razlaga oftalmologinja in svetuje, naj gre bolnik čim prej na pregled k očesnemu zdravniku.
Diagnosticiranje
Dokončno diagnosticiranje poteka pri oftalmologu v bolnišnici, kjer opravijo celoten klinični pregled. »Bolezen specialist oftalmolog diagnosticira s podrobnim pregledom, ki vključuje določitev vidne ostrine in razširjen pregled očesa vključno s pregledom očesnega ozadja pri široki zenici. Za opredelitev tekočine v makuli bo oftalmolog lahko opravil tudi slikovno diagnostiko: optično koherenčno tomografijo.
Optična koherenčna tomografija je neinvazivna preiskava, kjer se slikajo plasti makule in se na podlagi sprememb v plasteh vidi, ali obstaja sum za vlažno obliko starostne degeneracije makule. Opravimo tudi OCT angiografijo in včasih tudi fluoresceinsko angiografijo. To je preiskava, pri kateri se opravi hitro zaporedno slikanje očesnega ozadja z modro svetlobo in traja približno deset minut. Pred slikanjem se v žilo v roki vbrizga majhna količina posebnega kontrasta, ki se po krvnem obtoku razporedi po celem telesu in tudi v oko, kjer prisotnost kontrasta vidijo s slikanjem. Na podlagi vidnih sprememb, ko se kontrast razporedi tudi po patološkem žilju, lahko vidimo, ali je sprememba v makuli vlažna oblika in potrebuje zdravljenje. Po potrebi opravijo tudi indocianin zeleno angiografijo,« podrobno razlaga dr. Gardašević Topčić.
Kako poteka zdravljenje?
»Zdravljenje suhe degeneracije makule še vedno temelji predvsem na določenih prehrambnih dopolnilih, ki vključujejo vitamina C, E, cink, baker, lutein in zeaxantin. Ključna je tudi sprememba življenjskih navad, ki naj vključuje opustitev kajenja, uravnoteženo prehrano, bogato z antioksidanti, ter redno kontrolo krvnega tlaka,« pojasnjuje zdravnica in nadaljuje, da se je za zdravljenje vlažne degeneracije makule v preteklosti uporabljalo lasersko zdravljenje in kasneje tudi njegova nadgradnja, fotodinamična terapija, ki je pri določenih oblikah vlažne starostne degeneracije rumene pege v uporabi še danes.«
Novejša biološka zdravila
Sicer pa so, kot pove oftamologinja, terapija izbora zaviralci rastnega dejavnika za žilni endotelij ali antiVEGF. To so biološka zdravila in imajo sposobnost stabilizacije stene patološkega žilja ter posledično zmanjšajo puščanje krvi in tekočine iz žilja v mrežnico. Zdravila se aplicirajo neposredno v oko v določenih časovnih intervalih. Zdravljenje je pogosto dolgotrajno.
V Sloveniji je zdravljenje z antiVEGF že dobro utečeno. Uporabljajo se tri zdravila, pri vseh je potrebna večkratna aplikacija in zdravljenje je dosmrtno.
Z uvedbo zdravil antiVEGF se je v oftamologiji začelo povsem novo obdobje, saj zdaj lahko zdravijo bolezni, ki jih pred tem niso mogli, pa tudi bolezni, za katere je že obstajalo zdravilo, a so omenjena izkazala boljšo učinkovitost. Zato so postavili tudi povsem nova merila učinka zdravljenja. Kot učinkovito ne velja več tisto zdravljenje, s katerim preprečijo slabšanje vida, ampak je učinkovito takrat, ko vid lahko izboljšajo.
Zdravljenje je tudi zelo dobro dostopno, kar omogoča razpršenost na sedem središč. Bolniki dostikrat pridejo na zdravljenje dokaj pozno, zato naj posamezniki redno preverjajo svoj vid in naj, če opazijo spremembe v središčnem vidu, odreagirajo. Seveda pa je za uspešnost zdravljenja pomembno tudi to, da so zdravniki družinske medicine dobro seznanjeni z možnostmi zdravljenja, izboljšati pa bi se morala tudi dostopnost oftamologov.
Amslerjeva mreža
Tudi sami lahko preverimo, ali se je pri nas pojavila starostna degeneracija makule, in sicer s pomočjo tako imenovane amslerjeve mreže. To mrežo pri zdravniku dobijo predvsem bolniki, ki imajo diagnosticirano suho obliko starostne degeneracije makule, zato da doma izvajajo samokontrole vida. Bolnik mora izmenično gledati z enim očesom (drugega pokrije) v črno piko, ki je na sredini mreže. Če opazi kakršno koli spremembo mreže (slabši vid ali ukrivljena mreža), je to znak, da je bolezen napredovala in potrebuje čimprejšnji klinični pregled pri oftalmologu. Druga in tretja sličica ponazarjata stopnjevanje okvare.
ABC
A Starostna degeneracija makule je relativno pogosta bolezen in njena pojavnost se z leti povečuje.
B Pri vlažni obliki degeneracije makule je padec vidne ostrine lahko nenaden.
C Za uspešnost zdravljenja je pomembno, da so zdravniki družinske medicine dobro seznanjeni z možnostmi zdravljenja.
