Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

O kemični snovi bisfenol A (BPA) se je začelo v javnosti nekoliko bolj govoriti pred nekaj leti, ko so prišle ”v modo” posebne plastenke, namenjene pitju vode, ki niso bile narejene iz škodljivih snovi oziroma so bile brez BPA. Slednjega pa med drugim lahko najdemo tudi med materiali za bele zalivke. Vsaj pred nekaj leti je bilo tako, kaj pa zdaj? Za podrobnejše odgovore smo prosili dr. Lucijo Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj je pravzaprav BPA?

Bisfenol A je organska spojina z dvema fenolnima obročema, ki jo v kombinaciji z drugimi kemikalijami uporabljajo pri proizvodnji plastike in smol. Je monomer, ki se uporablja pri izdelavi epoksi smol, polikarbonatne plastike (PC), pri sintezi polisulfonov, polieterskih ketonov, zaviralcev gorenja, kot antioksidant nekaterih mehčalcev, kot inhibitor polimerizacije v polivinil kloridu (PVC) itd.

V katerih izdelkih – poleg omenjenih belih zalivk – še najdemo BPA?

Najdemo ga v plastenkah za vodo, stekleničkah za dojenčke, namiznem priboru (krožniki, skodelice, itd.), posodah za shranjevanje, medicinskih pripomočkih, lečah za očala, zgoščenkah, v hišni elektroniki, prevlekah na notranji strani skoraj vseh pločevink za hrano in pijačo, prevlekah na zunanji površini rezervoarjev za vodo in vinskih sodih. BPA je tudi v prevleki termo papirja (npr. papir, na katerega v trgovinah, restavracijah, bankomatih tiskajo račune in potrdila).

Kako BPA vpliva na človeško zdravje? Pred leti se je dosti govorilo o študijah, ki kažejo na močne škodljive učinke, zdaj ni kaj dosti govora o tem.

Na podlagi študij na živalih je BPA razvrščen kot dražilen. Lahko draži dihala. Obstaja nevarnost hudih poškodb oči. Pri stiku s kožo lahko povzroča alergične reakcije. Lahko oponaša delovanje ženskega hormona estrogena. Škodljivo lahko vpliva na razmnoževanje in sicer obstaja sum, da lahko oslabi plodnost. Že od leta 1930 je znano, da BPA lahko oponaša delovanje ženskega spolnega hormona, estrogena. Vplivi BPA na plodnost, razmnoževanje in na hormonski sistem glodavcev pri nizkih odmerkih, torej takih, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju, so še vedno stvar strokovnih debat. Rezultati študij, v katerih so ugotovili učinke na hormonsko ravnovesje pri nizkih odmerkih, niso bili dovolj oprijemljivi, niti jih ni bilo možno ponoviti. Pri ljudeh so v epidemioloških študijah odkrili povezavo med izpostavljenostjo BPA in škodljivimi učinki, vendar vzročna povezanost ni bila dokazana.

Od leta 2015 znaša sprejemljivi dnevni vnos za BPA 0,004 mg/kg telesne mase/dan oziroma 4 mikrograme/kg telesne mase/dan. Pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) so izračunali, da je agregatna izpostavljenost,  to je izpostavljenost iz vseh možnih virov, manjša od sprejemljivega dnevnega vnosa tako za dojenčke in otroke kot za odrasle. Izpostavljenost BPA zato ne predstavlja tveganja za zdravje. EFSA načrtuje presojo vseh novejših izsledkov v zvezi z BPA v letu 2017.

Majhno izpostavljenost BPA potrjujejo tudi podatki biomonitoringa. V urinu odraslih  prebivalcev južne Evrope, kamor je umeščena tudi Slovenija, so v povprečju izmerili 1,9 mikrograma/L, v urinu otrok pa 2,9. To je bistveno manj od koncentracij, pri katerih bi – po do zdaj znanih podatkih – pričakovali škodljive učinke za zdravje.

Smo po vaše ljudje zadosti osveščeni o tovrstnih rečeh ali jim posvečamo premalo pozornosti?

Žal smo o škodljivih učinkih kemikalij zelo pogosto neuravnoteženo obveščeni. Pri tem odigrajo mediji pomembno vlogo, saj pogosto objavljajo necelovite, nenatančne, občasno celo napačne informacije.

Ali se v Sloveniji nadzoruje in opozarja o škodljivosti BPA?

BPA se nadzoruje v materialih, namenjenih stiku z živili. Za podatke o nadzoru medicinskih pripomočkov pa so pristojni na Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Na NIJZ zdravnike in zobozdravnike pripravnike v času kroženja pri nas seznanjamo s problematiko hormonsko aktivnih snovi in kemičnih povzročiteljev hormonskih motenj (kemičnih endokrinih motilcev) v zdravilih in medicinskih pripomočkih, v hrani, v predmetih splošne rabe in v širšem okolju.

So denimo zobozdravniki obveščeni o tem, da uporaba tovrstnih materialov ni priporočljiva?

Bisfenola A je v kompozitnih zobnih zalivkah malo. Ocenjujejo, da se pri zobozdravstvenih posegih sprosti 215 nanogramov (0,251 mikrogramov) BPA/dan. To bi pri otroku s telesno maso 20 kg zneslo manj kot 1 odstotek sprejemljivega dnevnega vnosa, pri odraslem pa zaradi večje telesne mase še manj, zato ne vidim razloga, da bi na podlagi do zdaj znane uporabe BPA v zobnih zalivkah ne bila priporočljiva. Če se bo v prihodnosti pokazalo, da so tudi tako majhni odmerki zdravju škodljivi, verjamem, da bodo zobozdravniki o tem obveščeni.

Naključno smo izbrali pet slovenskih zobozdravnikov, ki smo jih vprašali, ali uporabljajo materiale za zalivke z BPA ali brez njega in ali se zavedajo škodljivosti te snovi.

V danem roku odziv naključno izbranih zobozdravnikov ni bil tako obsežen. Morda se razlog za to skriva v odgovoru Mateja Praprotnika, dr. dent. med., ki pravi, da zobozdravniki to temo še vedno obravnavajo brez senzacionalizma, a z odgovornim zavedanjem novih odkritij. »V naši ambulanti se zavedamo škodljivosti bisfenola, zato smo iskali in uporabljamo kompozite brez BPA. Ne dolgo tega pa teh kompozitov še ni bilo na trgu. Tveganje v smislu ciljane škodljivosti kompozita za pacienta je tako majhna, da je vašim bralcem treba pojasniti, da je strah odveč. Zobozdravniki in raziskovalci zmanjšujejo vrednost teh snovi v katerih koli plastičnih materialih, da zmanjšujemo njihov kumulativni učinek. Zamenjali smo kompozite, ker želimo vsaj na našem področju zmanjšati oziroma izničiti prispevek k splošnim obremenitvam na pacienta.«

 

Za podatke o nadzoru medicinskih pripomočkov so pristojni na JAZMP, kjer pojasnjujejo, da je področje medicinskih pripomočkov zakonodajno urejeno na celotnem področju Evropske unije enotno in na tem področju velja prost pretok blaga. Prav tako velja, da je za medicinski pripomoček odgovoren njegov proizvajalec. V skladu z Zakonom o medicinskih pripomočkih je namreč proizvajalec odgovoren za načrtovanje, izdelavo, pakiranje in označevanje medicinskega pripomočka. Že v fazi zasnove medicinskega pripomočka natančno opredeli njegov predviden namen, trajanje neprekinjene uporabe itd. za izpolnitev bistvenih zakonskih zahtev. Na podlagi tega se nato proizvajalec odloči, katere preskuse je treba izvesti in katere harmonizirane standarde bo glede na naravo medicinskega pripomočka upošteval, da bo ta skladen z bistvenimi zahtevami, ki jih opredeljuje zakonodaja. Medicinski pripomočki, ki so na trgu, so varni za uporabnike, saj zanje z večjo stopnjo tveganja postopke ugotavljanja skladnosti, povezane s pridobitvijo oznake CE, opravi priglašeni organ, preden so ti dani na trg in v uporabo. Priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov v Sloveniji je SIQ. Proizvajalec je odgovoren tudi za poprodajni nadzor medicinskega pripomočka, ki med drugim zajema tudi sistem vigilance medicinskih pripomočkov. JAZMP kot pristojni organ za medicinske pripomočke v sistemu vigilance medicinskih pripomočkov zbira in ocenjuje poročila o zapletih z medicinskimi pripomočki ter sodeluje s pristojnimi organi držav članic Evropske unije. Naloge nadzora nad medicinskimi pripomočki opravljajo inšpektorji JAZMP. V primeru specifičnih zadev se tudi v Republiki Sloveniji uporablja mnenje znanstvenih odborov Evropske komisije. V letu 2015 je bilo izdano mnenje Evropske komisije o varni uporabi bisfenola A v medicinskih pripomočkih, ki ga je izdal SCENIHR (Scientific Commitee on Emerging and Newly Identified Health Risks). Mnenje povzema več možnih scenarijev izpostavitvi bisfenolu A, in sicer so bili upoštevani kriteriji: uporaba materialov, že pridobljene informacije o sproščanju bisfenola A, trajanje posameznega zdravljenja z uporabo medicinskega pripomočka in pogostnost uporabe medicinskega pripomočka. Zaradi pomanjkanja podatkov dejanske stopnje izpostavljenosti bisfenolu A preko medicinskih pripomočkov so se v raziskavah uporabile samo ocenjene vrednosti bisfenola A, zato izračuni nimajo potrjene osnove, ki bi dokazovala realno izpostavljenost bisfenolu A. Upoštevati je treba tveganje med škodljivimi vplivi bisfenola A in reševanjem življenj z uporabo medicinskih pripomočkov. SCENIHR priporoča, da se, kjer je mogoče, uporabljajo medicinski pripomočki, ki ne sproščajo bisfenola A. Pri tem velja omeniti, da so evropski proizvajalci PVC obvestili SCENIHR, da ne uporabljajo več bisfenola A v proizvodnji PVC. Eksperimentalno pridobljeni podatki o izpostavljanju bisfenolu A preko medicinskih pripomočkov so ključni za izpopolnjeno oceno tveganja, zato bo nadaljnja ocena tveganja opravljena po pridobitvi teh podatkov. Predstavniki JAZMP dodajajo še, da v poročilu SCENIHR ne daje mnenja, da bi bila potrebna kakršna koli zakonska ureditev tega področja.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja