Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Življenje se bistveno spremeni takrat, ko človek obleži in ne more več vstati iz postelje. Pojavijo se tegobe, kot je otrdelost sklepa oziroma omejena gibljivost v sklepu, upad mišične mase, inkontinenca za blato in urin, slaba predihanost in posledično respiratorne okužbe. Vse to slej kot prej začnejo spremljati tudi oslabljeni socialni stiki, kar lahko vodi v depresijo. O tem, kako poskrbeti za človeka, ki obleži, smo se pogovarjali s pomočnico direktorice za področje zdravstvene nege Matildo Steiner, dipl. med. s., iz Doma starejših Idila v Vukovskem dolu na Štajerskem.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Kako pristopite k starejšemu človeku, ki obleži zaradi bolezni, in veste, da vsaj nekaj časa ne bo mogel vstati? Najbrž sta v takem primeru zelo pomembni tudi čim prejšnja rehabilitacija in fizioterapija?

to pomeni, da vsak iz svoje stroke poskrbi v največji meri, da mobilizira starejšega človeka v prvotno stanje. Zdravstveno negovalna služba poskrbi za adekvatno nego in oskrbo: skrb za nego kože, ukrepe preprečevanja preležanin in kontraktur, ustrezno in zadostno prehrano ter tekočino, redno dajanje predpisanih zdravil in drugo. Fizioterapija poskrbi za dihalno in mišično kondicijo, delovna terapevtka s funkcionalno terapijo.

Kaj pa v primeru, da obstajajo slabe možnosti, da bo človek še sploh kdaj hodil? Kako lahko poskrbite, da ne pride do premočnega upada mišične mase? Menda se že po tednu dni čistega mirovanja moč zmanjša za deset do petnajst odstotkov …

Ob mirovanju mišična moč zelo hitro peša. Zato je primerno čim prej začeti z asistiranimi vajami s fizioterapevtom ali pa s statičnimi vajami, ki jih stanovalec sprva izvaja ob terapevtu, pozneje pa se jih nauči izvajati sam. Zelo uporabno je tudi razgibavanje z rahlo obremenitvijo z elektronskimi napravami ‒ motomedom. Vključi se lahko tudi fizikalna terapija ‒ elektrostimulacija mišic, vendar le v primeru, če ni kontraindikacij.

Lahko opišete nekaj preprostih vaj za moč?

Dvig spodnjih in zgornjih okončin naprej, vstran in nazaj z obremenitvijo ali brez nje. V poštev pridejo tudi cirkulatorni gibi v sklepu. Priporočamo še uporabo pripomočkov, kot je žoga, na primer dvigovanje žoge v določene položaje in pritiskanje žoge, lahko tudi uporaba terapevtskih trakov, ki vaje naredijo še bolj zanimive. Za krepitev mišic spodnjih okončin priporočamo sobno kolo, v začetku z najmanjšo obremenitvijo.

Ali lahko pri ohranjanju mišične mase pomaga tudi primerna prehrana?

Da, seveda! Predvsem zdrava, uravnovešena, pestra prehrana z dnevno povečanim vnosom beljakovin. Seveda je pri prehrani treba upoštevati še vsa druga kronična stanja ‒ bolezni (prebavni trakt, jetra, ledvice, srce, pljuča …).

Pri nekaterih ljudeh, ki obležijo, do prvih sprememb na koži pride že v zelo kratkem času. Kakšna je osnovna nega preležanin?

Zelo veliko se naredi že pri preventivi in kurativi, kot je menjavanje položaja. Obračanje ljudi z levega boka na hrbet, pa na desni bok in tako naprej. Pomembno je podlaganje z raznimi blazinami, opetniki, vstavitev blazine proti preležaninam in drugo, saj s tem predele, kjer je prišlo do preležanin, na ta način razbremenimo. Začetna preležanina se kaže z rdečino na koži, če to pravočasno opazimo in ustrezno ukrepamo v velikem odstotku preprečimo naslednje stopnje preležanin ‒ to so rane. V primeru, da rane nastanejo, se posvetujemo z domskim zdravnikom, ki predpiše obravnavo rane; običajno gre za oskrbo rane, obloge, zdravnik določi tudi frekvenco prevezovanja, stanje ran pa je treba budno spremljati.

Kako lahko starejši oz. bolnik kljub temu, da ne hodi več, poskrbi za določeno mero gibanja?

V takšnem primeru je zelo smiselno uporabiti elektronski vid razgibavanja okončin z obremenitvijo ali brez nje ‒ motomed. Pasivno ali asistirano razgibavanje s fizioterapevtske strani vključi človeški faktor, ki bolj zaznava spremembe ob gibanju.

Ali je mogoče nastanek preležanin preprečiti?

Za nastanek preležanin je pomembnih veliko povzročiteljev. Mednje sodijo mobilnost, starost, prehranjenost, hidracija, kolagen v koži, slabokrvnost ‒ porušen laboratorijski izvid, vročinska stanja, stanje zavesti, stanje občutenja, prekrvavitev in drugo. Preprečevanja preležanin se moramo lotiti sistematično, to pomeni, da odpravimo ali omilimo povzročitelje, ki pripomorejo k nastanku preležanin. Seveda v primerih, kjer je to mogoče. V pomoč so nam tudi tehnični pripomočki ‒ obravnava za preprečevanje preležanin in protokol obravnave ogrožene nepomične osebe. Protokol obravnave ogrožene nepomične osebe je odprava ali omilitev že zgoraj navedenih povzročiteljev za nastanek preležanin. Tehnični pripomočki za preprečevanje preležanin pa so nanos mazil na kožo in masaža kože (skrb za nepoškodovanost kože), ustrezna vzmetnica, čisto in udobno osebno in posteljno perilo brez gub, menjava položaja v postelji ali zunaj nje na določen časovni interval, uporaba raznih blazin za podlaganje in zalaganje, nameščanje opetnikov, vstavitev specialne vzmetnice ali blazine za preprečevanje preležanin.

Katere so še druge nevarnosti, ki lahko prizadenejo starejšega in bolnika, ki obleži?

Pojav kontraktur, inkontinence za blato in urin ter slaba predihanost in posledično respiratorne okužbe ter oslabljeni socialni stiki, kar lahko vodi v depresijo.

Omenili ste tudi depresijo. Kako pristopiti k tej težavi?

Vsakega posameznika je treba obravnavati individualno. V individualno obravnavo sodijo obiski, pogovori, branje, bazalna stimulacija, aroma terapija, animacija. Pri tem se upošteva možnosti uporabe transferskih pripomočkov, torej osebnega dvigala, invalidskega vozička, počivalnika in zmožnosti nepomične osebe ter njenega vključevanja v različne interesne skupine, skupine za samopomoč, prisotnost na prireditvah in drugih aktivnostih. Ob hujših primerih brezvoljnosti ali depresije organiziramo tudi pogovor z domskim zdravnikom in domskim psihiatrom, ki po potrebi uvede ustrezna zdravila.

Poskrbimo za gibljivost sklepov

Kontraktura je otrdelost sklepa oziroma omejena gibljivost v sklepu. Nastane zaradi skrajšanja mišic, vezi in zmanjšanja sklepnih ovojnic. Kontrakture se pojavljajo pri dolgotrajnem mirovanju sklepa in povzročajo omejitve gibanja in bolečine. Za preventivo kontraktur in ohranitev gibljivosti je najpomembnejši pravilen pristop k rehabilitaciji starostnika. Gibi za ohranjanje gibljivosti sklepov morajo biti nežni, nesunkoviti. Pripomore že obračanje stopal, dlani, komolcev in če je mogoče, dvigovanje medenice.

Kaj je sarkopenija?

Prvotna definicija izraza sarkopenija je bila s starostjo povezan upad mišične mase, kasneje pa se je definicija razširila na s starostjo povezano izgubo skeletne mišične mase, ki posledično znižuje mišično moč, aerobno kapaciteto ter funkcionalno kapaciteto. Sarkopenija prizadene približno polovico 80-letnikov in kljub temu da gre do določene mere za običajen pojav v starosti, predstavlja velik problem za posameznika in družbo, ki mora takemu človeku nuditi ustrezno pomoč.

Že najmanjša dejavnost je boljša kot nič

Upad mišične mase je lahko posledica staranja, bolezni ter nedejavnosti. Izguba mišične mase je tem bolj pospešena, če je starejša oseba prisiljena v dolgotrajen počitek zaradi bolezni. Dolgotrajnejša kot je imobilizacija, večji je upad mišične mase, ki naj bi izhajal predvsem iz zmanjšanja stopnje sinteze mišičnih proteinov. Že majhne količine dejavnosti lahko pri osebah, ki so prisiljenje v ležanje, omejijo upad mišične mase, saj bremenitev mišic povečuje stopnjo sinteze proteinov.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja