Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Med preventivne preglede zagotovo spada obdobni preventivni zdravstveni pregled ter pregled zobovja in mehkih ustnih tkiv, pregledi v času izobraževanja in pred zaposlitvijo, še posebej za vodstvene, vodilne oz. menedžerske položaje, in tudi pregledi športnikov. Kdaj je torej pomembno, da opravimo preventivni pregled pri zdravniku, smo povprašali mag. Stanislava Pušnika, dr. med., specialista medicine dela, prometa in športa.

Avtorica: Katja Štucin

 

V uvodu izpostavljeni preventivni pregledi so le nekateri, ki jih posameznik doživi v svojem življenju. Kako bi lahko na kratko povzeli celoten cikel le-teh?

Preventivni zdravstveni pregledi nas spremljajo od rojstva pa do starosti. Predvsem v otroštvu so številni vezani na obvezno in prostovoljno cepljenje ter spremljanje razvoja otroka, v odrasli dobi pa na delo, v okviru zaposlitve kot predhodni pregledi oziroma pregledi pred zaposlitvijo in obdobni preventivni zdravstveni pregledi ter preventivni zdravstveni pregledi, ki so vezani na spol in starost v okviru različnih preventivnih programov.

Kakšen je namen preventivnih pregledov?

Nameni preventivnih pregledov so številni. V osnovi pa velja za vse, da želimo čim prej, neodvisno od odločitve in ozaveščenosti posameznika, odkriti spremembe v zdravstvenem stanju, ker s pravočasnimi in ustreznimi ukrepi lahko preprečimo poslabšanje zdravstvenega stanja in izboljšamo možnosti ozdravitve. Pri preventivnih zdravstvenih pregledih v povezavi z delom ocenjujemo delazmožnost in spremembe zdravstvenega stanja zaradi možnih negativnih vplivov dela na zdravje.

Nekateri ljudje le redko ali nikoli ne obiščejo zdravnika. Kdaj pa je dobro, da se odločijo za preventivni pregled, če izvzamemo predpisane?

Odločitev za neobvezen preventivni zdravstveni pregled je prepuščena posamezniku. Verjetno je res, da pravila ali priporočila tu težko postavimo. Veljalo naj bi, da je razlog za preventivni pregled sprememba v zdravstvenem stanju, ki je ne znamo sami pojasniti, nas moti pri vsakdanjem življenju in delu in ki nas skrbi. Meja je verjetno pri kom postavljena previsoko, kdo pa morda že pri manjših težavah želi strokovno pojasnilo oziroma odgovor v povezavi z zdravjem. Kot primer lahko vzamemo preventivni zdravstveni pregled rekreativnega športnika, ki bo zanj zagotovo koristen, žal pa ga večinoma rekreativci, čeprav so številni obremenjeni preko meja zgolj rekreativne dejavnosti, ne izvajajo zaradi tega, ker le-ta ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Obstajajo preventivni pregledi že po 30. letu. Kdaj še, če vzamemo v obzir starost kot dejavnik?

Pri staranju so postavljene meje, ko naj bi bili pozornejši na določene spremembe, ki se lahko razvijejo v resna bolezenska stanja, ki poslabšajo kakovost življenja, so resen zdravstveni problem in lahko tudi razlog za prezgodnjo smrt. V okviru preventive srčno-žilnih bolezni ocenimo dejavnike tveganja in ustrezno ukrepamo pri moških po 35. letu starosti. Zgornja meja je 65 let. Pri ženskah pa po 45. letu, v teh primerih velja zgornja meja 70 let. V okviru preventivnih programov v referenčnih ambulantah je spodnja meja pri preventivi srčno-žilnih bolezni pomaknjena na 30 let. Nekateri drugi preventivni programi, vezani na spol, pa so med 50. in 69. letom starosti.

Kot ste omenili, so nekateri preventivni pregledi vezani na spol. Lahko izpostavite, kateri so priporočljivi za ženske?

Programa ZORA in DORA sta preventivna programa, namenjena ženskam. Prvi je program zgodnjega odkrivanja nevarnih sprememb na rodilih in je priporočljiv za ženske med 20. in 64. letom starosti, drugi pa za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah pri ženskah med 50. in 69. letom starosti.

Kateri pa za moške?

Za moške je po 50. letu odobren preventivni program za zgodnje odkrivanje sprememb na prostati. Za moške in ženske pa je bil uveden tudi izredno uspešen program zgodnjega odkrivanja sprememb na debelem črevesu – program SVIT, ki je voden iz centra v Ljubljani in vključuje vse po 50. letu, za zdaj do 70., predvidoma pa do 74. leta starosti.

Kakšne preiskave obsega osnovni preventivni zdravstveni pregled, ki ga denimo opravimo pred zaposlitvijo?

Vsebina preventivnega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo je opredeljena v pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in vsebuje podane podatke o dosedanjem zdravju, delu, družini, socialne podatke, klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna višina, telesna masa, indeks telesne mase), osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina, testiranje osnovnih vidnih funkcij, elektrokardiogram in preiskave drugih funkcij, glede na obremenitve in dejavnike tveganja na delovnem mestu (npr. preiskavo sluha, rentgenogram pljuč). Na podlagi ugotovljenih dejstev specialist medicine dela izda zdravniško spričevalo o delazmožnosti.

Za tovrstne preglede ni dovolj obisk osebnega zdravnika. Na koga se dejansko moramo obrniti?

Napotnico za preventivni zdravstveni pregled pripravi delodajalec, ki je tudi plačnik preventivnega zdravstvenega pregleda. Vsebina in roki pregledov so opredeljeni v izjavi o varnosti, ki jo mora imeti vsak delodajalec, in so obvezni.

Če obstajajo razlogi za predčasni preventivni zdravstveni pregled, ki ni obveza delodajalca, lahko da pobudo za pregled zaposleni. Na primer, če ocenjuje, da iz zdravstvenega razloga ne more več opravljati nekega dela, ali je bil dlje časa na bolniškem dopustu in podobno. Od posameznega delodajalca pa je odvisno, ali v takem primeru temu ugodi in delavca pošlje k izvajalcu medicine dela ali ne. Preventivne zdravstvene preglede delavcev izvajajo specialisti medicine dela, prometa in športa.

Omenili ste, da strošek preventivnega pregleda pred zaposlitvijo plača delodajalec. Kako pa je sicer s plačilom? Katere preventivne preglede krije zavarovalnica iz osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja in katerih ne?

Našteti preventivni zdravstveni pregledi, v okviru preventivnih programov ter tudi npr. pregledi vrhunskih športnikov, so pravica posameznika in jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preglede delavcev, ki so obvezni, plača delodajalec. Le omenjeni pregled športnika rekreativca si mora plačati oseba sama.

Že v uvodu sem omenila preglede vodstvenih oz. menedžerskih kadrov. Je obseg njihovih zdravstvenih pregledov glede na dejavnike tveganja obsežnejši? Kako poteka?

Obseg preventivnih zdravstvenih pregledov vodstvenih delavcev je obsežnejši. Le-ti naj bi bili maksimalno sposobni, v dobri kondiciji, tako telesni kot duševni. Številna podjetja in zavodi zato v pogodbi za te delavce določijo tudi dodatne pogoje in pravice pri pregledih, tako da lahko v okviru teh razširjeno preverimo zdravje in potem damo ustrezne nasvete za vzdrževanje in izboljšanje le-tega. V individualnih pogodbah je lahko vsebina ter obseg in tudi način ter kraj izvedbe pregleda drugačen, kot ga predpisuje sam pravilnik. Take preglede izvajajo tudi v okviru bolnišnic in naravnih zdravilišč. Spričevalo o delazmožnosti pa na podlagi izvidov in dodatnih pregledov izda izvajalec medicine dela.

Za konec morda samo še na kratko strniva, zakaj je torej res pomembno, da opravimo preventivni pregled pri zdravniku?

Pomen preventivnih zdravstvenih pregledov je torej varovanje zdravja in življenja s pravočasnim odkrivanjem bolezni in sprememb v zdravstvenem stanju ter ustrezno ukrepanje. V okviru preventivnih zdravstvenih pregledov zaradi odkrivanja dejavnikov tveganja in znakov najpogostejših resnih, življenje ogrožajočih bolezni je v ospredju zdravje posameznika in s tem tudi družbe. V okviru preventivnih pregledov zaposlenih ter športnikov pa odkrivanje negativnih posledic obremenitev pri delu in športu ter ocena preostale delazmožnosti in zmožnosti za nadaljnjo športno dejavnost.

September 2015

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več