Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Nekoč še v sanjah ne bi pomislili, da bi lahko svoj avtomobil napolnili v vtičnici in se z njim vozili po cesti. Tako si predstavljamo le otroške avtomobilčke na baterije. Vendarle pa je treba hoditi v korak s časom. Električni avtomobili so realnost! Ne samo po svetu, temveč jih imamo kakih deset do dvajset tudi v naši deželici pod Alpami. Lepa deželica od nas pričakuje, da jo ohranimo v vsej svoji veličastni lepoti, morda tudi na račun tega, da se odpovemo nenujnim vožnjam z avtomobili na fosilna goriva ali pa – kot spodbujata strokovnjaka Andrej Pečjak in Iztok Prezelj – z nakupom električnega avtomobila. So malce dražji, a ekološki.  

Avtor: Andreja Hergula

 

Saj troši elektriko!

Električni avto je bolj ekološki. Lahko ugovarjate, češ, kaj pa vsa poraba električne energije, ki jo vozilo potrebuje za pot. Pomislek je upravičen, a ne drži. Takšna vozila se namreč polnijo ponoči, ko ima elektrogospodarstvo na voljo presežke električne energije. Zatorej poraba elektrike zaradi električnih avtomobilov ne bi bila skorajda nič večja. Poleg tega so taka vozila bolj učinkovita od vozil na fosilna goriva (to so premog, nafta in zemeljski plin). Imajo namreč boljši izkoristek in temu primerno porabijo manj energije. V ozračje izpuščajo manj strupenih snovi.

 

Avtomehanika skorajda ne bo videl

Tak avtomobil pa vas bo navdušil ne samo zato, ker je bolj ekološki, temveč je tudi manj hrupen. Ker v kriznih časih še posebej gledamo tudi na stroške, pa bo veselje ob znižanih stroških še večje. Vozil se bo približno petkrat ceneje (razlika med ceno naftnih derivatov in električne energije je tako velika), manjkrat ga bo treba vzdrževati, pa še vožnja je lažja, saj električni avtomobil nima prestav.

 

Priključimo ga na navadno vtičnico

Pri običajnem avtomobilu se odpravimo na bencinsko črpalko in ga napolnimo. Kako pa spravimo v pogon vozilo na elektriko? Iztok Prezelj iz podjetja Eko alternativa, d. o. o., razloži, da je stvar zelo enostavna: »Avtomobil ponoči priključimo na navadno vtičnico in baterije se čez noč napolnijo. V današnjem času v urbanih središčih že obstaja nekaj polnilnic, tako da je polnjenje zagotovljeno tudi tam.« Če pa se baterije našemu avtomobilu nepričakovano izpraznijo nekje sredi poti, pa nastane težava. No, le avtomobil moramo privleči do prve vtičnice z električno napetostjo.

 

Ni popoln

Pri tem avtomobilu se zdi popolno skoraj vse. A morda nas bo negativno presenetila njegova cena. Za električni avtomobil boste morali odšteli najmanj 20.000 evrov (litijeve baterije so vštete v ceno). Poleg višje cene so ta vozila večinoma tudi počasnejša oziroma če želimo, da je električni avto hitrejši, potrebujemo več baterij, te pa so zelo drage.

Inovator Andrej Pečjak ocenjuje, da bo električno vozilo v prihodnje postalo cenejše od »fosilnega«, saj ima manj delov. Visoko ceno, ki jo ima sedaj električni avto, ponazori s primerom: »Če bi vam nekdo DVD-predvajalnik naredil ročno, bi tak predvajalnik stal več tisoč evrov in bi bil seveda dosti dražji od tistih, ki so narejeni serijsko. Visoka cena baterij in električnih vozil je posledica neserijske proizvodnje.«

 

Deset do dvajset jih je

V Sloveniji je registriranih avtomobilov med deset in dvajset, poleg tega še nekaj tako imenovanih štirikolesnikov oz. malčkov, skuterjev in kar nekaj električnih koles. Vendarle pa so električna vozila še v povojih. V Sloveniji je večinoma mogoče kupiti le rabljeni električni avtomobil ali ga predelati, nekaj novih električnih malčkov pa je že na voljo. Kmalu bodo na trgu prvi serijski električni avtomobili. Andrej Pečjak razloži, da se »zaradi visoke cene predelave splača predelati le dobro ohranjena novejša vozila, seveda pa marsikdo predela tudi kakšnega veterana.« Doda zanimivost, da se po avstrijskem Koroškem vozi čudovit električni »fičko«.

 

Bravo, London

Sicer pa je dober primer uvajanja električnih avtomobilov Velika Britanija. Tam je tovrstnih vozil veliko, saj država podpira prehod s »fosilnih« na električna vozila. London ima takso za vstop v mesto za vsa vozila, ki niso brez emisij. Ponekod po svetu pa električnih vozil sploh ni, saj v državah ne obstajajo predpisi, ki bi takšna vozila spustili na ceste.

 

Nafta = elektrika

Tako v Sloveniji kot tudi v svetu bodo električna vozila napravila velik razmah, ko bo njihova cena primerljiva z vozili na naftne derivate. To se bo zgodilo takrat, ko bodo tudi serije izdelanih električnih vozil primerljive vozilom na naftne derivate. »Menim, da razvoja električnih vozil ni mogoče več zaustaviti. Naftni lobiji, ki so zavirali razvoj električnih vozil, verjetno že razmišljajo, kako bodo kovali dobičke v tej smeri. Kitajska bo v kratkem prevzela vodilno vlogo tudi v razvoju teh vozil. Kitajci nimajo svoje nafte in so dovolj močni, da kljubujejo Ameriki,« pravi Iztok Prezelj.

 

Sonce v elektriko

Elektriko za vožnjo električnih avtomobilov lahko proizvedemo iz sončne energije sončnega sevanja, t.i. fotovoltaična pretvorba. Sončno energijo lahko izkoristimo kar doma prek fotovoltaičnih elektrarn, ki so v porastu. Na spletni strani inovatorja Pečjaka najdemo tudi pojem solarne mobilnosti, ki pomeni ravno povezavo električnih avtomobilov s fotovoltaično elektrarno. Ta letno zagotavlja čisto energijo za 30.000 kilometrov, kar pomeni, da je sonce možno dodobra izkoristiti ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi.

 

Eko tudi sicer

Se sprašujete, če sta strokovnjaka Pečjak in Prezelj tudi sicer ekološko naravnana? Oba zatrjujeta, da živita ekološko. Prezelj uživa ekološko hrano, varčuje z električno energijo (npr. redno ugaša luči) in dosledno ločuje odpadke. »Pri tem me družina popolnoma podpira. Žena se je začela ukvarjati z bioresonančnim načinom zdravljenja, ki je popolnoma ekološko zdravljenje, brez uporabe škodljivih kemijskih tablet.«

Lahko so nam za zgled, kajne?

 

Ste vedeli, da …

… inovator Pečjak tudi sam sestavlja avtomobile? Rad jih je sestavljal že kot majhen deček. Pri enajstih letih je sestavil avtomobilček (iz stare budilke in elektromotorja), ki je med vožnjo sam prestavil iz prve v drugo prestavo.

 

… je prvi dizelski avto nemškega raziskovalca Rudolfa Diesla vozil na arašidovo olje? Še naslednjih 10 let je vse dizelske avtomobile poganjalo rastlinsko olje. Sicer pa je bil pri svojem raziskovanju zelo vnet, saj je zaradi preizkusov več mesecev preživel v bolnici in imel težave z vidom.

 

 

 

April, 2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja