Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vožnja z avtomobilom sodi med pomembnejše vezi z aktivnim življenjem. Na cestah je avtomobilov vsak dan več, promet je vedno bolj dinamičen, kompleksen in tudi vedno bolj nestrpen. Nič od naštetega ne gre na roko voznicam in voznikom v zrelih letih, saj od njih zahteva hitro prilagajanje in dodatno zbranost. Slovenija do ljudi brez avtomobila ni najbolj prijazna dežela, saj ne ponuja dovolj učinkovitega sistema javnega prevoza. Zato morajo biti voznice in vozniki v zrelih letih pozorni, da bi lahko svoje vozilo kar najdlje varno upravljali in se čim kasneje odrekli samostojni vožnji.

 

Voznikov, starih nad 64 let, vsako leto 10 000 več

Da govorimo o veliki skupini voznic in voznikov, pove podatek, ki predvideva, da se bo pri nas število starejših od 65 let do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo za kar štirikrat.

Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave v Ljubljani, pojasnjuje, da uradno kategorija »voznikov starostnikov« ne obstaja, velja pa, da je kategorija voznikov in voznic nad 64 let tako določena zaradi policijske statistike. Podatki za Slovenijo za leto 2013 kažejo, da je bilo vseh izdanih vozniških dovoljenj 1 315 930, od tega jih je 179 695 pripadalo starejšim od 64 let. Na račun staranja prebivalstva se ta številka zvišuje, saj v omenjeno kategorijo »pade« vsako leto okoli 10 000 voznikov.

Kapun razlaga, da so starostniki za volanom previdnejši, imajo več izkušenj in ne vozijo objestno. Ni res, da so na cesti nevarnejši, kot bi radi slišali mnogi mlajši vozniki in starejše kar poslali s cest. Najpogosteje so kot povzročitelji prometnih nesreč v cestnem prometu udeleženi kot kolesarji, pešci ali vozniki kolesa z motorjem. Med vsemi, ki so bili v letu 2014 (33 298) udeleženi v prometnih nesrečah, je 10 odstotkov starejših, v polovici primerov od tega so bili povzročitelji. Torej kar 90 odstotkov prometnih nesreč ne zakrivijo starejši od 64 let.

Nevarnosti na cesti

Pri vožnji z avtomobilom so med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje. Pogosto povzročijo trk na parkirnih prostorih (ko voznik opazi, da se večkrat zaleti v pločnik ali podrsa ob steno, stebriček ali drug avto, naj mu bo to znak za alarm), pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu, ker se o varnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Voznice in vozniki v zrelih letih tudi pogosteje prevozijo rdečo luč, prav tako so pogosteje kot drugi udeleženci v prometu udeleženi v verižnih trčenjih, poškodbe, ki jih utrpijo v nesrečah, pa so praviloma težje, kot so pri mlajših voznicah in voznikih.

Ne gre spregledati tudi dejstva, da zahtevni cestni odseki, zapleteni uvozi in izvozi, nelogično postavljene table, večpasovne ceste, preveliko število prometnih znakov, starejši avtomobili s slabo varnostno opremo, zapletena in nelogična krožišča, raba telefona med vožnjo in podobno, predstavljajo pasti v vožnji, ki prežijo na voznice in voznike v zrelih letih še veliko bolj kot na vse druge. Po mnenju Ivana Kapuna bi bila zelo dobrodošla periodična obvezna dodatna izobraževanja zanje oz. šola varne vožnje.

Avtomobili »za upokojence« že obstajajo

Čeprav se še ni našel proizvajalec avtomobilov, ki bi si upal oglaševati »avto za upokojence«, je danes na voljo že dovolj vozil, ki jih starejši – in resnici na ljubo tudi številni mlajši – upravljajo lažje. Starejšim voznikom se močno svetuje izbira samodejnega menjalnika, ki vozniku daje več možnosti za zbrano spremljanje dogajanja na cesti. Prav tako naj izberejo avtomobil z varnostnimi pomagali za prepoznavanje vozniških napak (denimo opozorilnik za prevoženo sredinsko ali robno črto, naprava za samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta. Pri izbiri avtomobila (ne pozabimo, da so starejši vozniki pomembna ciljna skupina, saj imajo dobro kupno moč, predstavljali naj bi kar 30 odstotkov vseh kupcev v avtomobilski industriji) naj bodo pozorni na velik kot odpiranja vrat, nekoliko višje postavljen sedalni del sedeža (lažje vstopanje in sedanje v avto), velika vzvratna ogledala, gumbe in ročice čim bliže volana.

Kapun dodaja, da bi lahko z omejevanjem vozniških dovoljenj starejšim voznikom povzročili velike socialne stiske, zato je treba ob tem biti zelo previden in tehtno razsoditi, kdo zares ni več primeren za volan. Na tej točki pomembno vlogo odigra zdravstvena stroka.

Po novem na pregled po 70. Letu

Do leta 2013 je vozniško dovoljenje veljalo samodejno do 80. leta, zato po besedah Maje Rebernik Vele, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa (Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor), prihajajo na zdravniški pregled za podaljšanje ljudje šele po tem letu. Po novi zakonodaji pa se je meja veljavnosti vozniškega dovoljenja za tiste, ki so izpit opravili po letu 2013, znižala na 70 let. Če osebni zdravnik ali specialist ugotovi prisotnost bolezni, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna (napotuje pa lahko tudi upravna enota), mora oseba opraviti preglede seveda že pred to starostjo.

Le 20 odstotkov jih ni več sposobnih za vožnjo

Z natančnim pregledom se za odvzem vozniškega dovoljenja, to za starostnika zelo bolečo izkušnjo, odloči šele specialist medicine dela, prometa in športa in le 20 odstotkov je takšnih, ki se morajo sprijazniti, da za volanom ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Moški so sicer manj kritični do sebe, ugotavlja Rebernik Velejeva, in če so telesno in duševno zdravi, se jim vozniško dovoljenje podaljša za največ tri leta. Specialist medicine dela, prometa in športa se lahko v soglasju s psihologom odloči tudi za samo enoletno podaljšanje ali/in določene omejitve, kot je prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma (npr. 10 km ali 30 km od doma), vožnja do največ 70 km/h ali samo podnevi.

Ko pridejo starostniki na pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja, je njihov zdravstveni status v glavnem znan. Kar je nujno preveriti pri specialistu medicine dela, prometa in športa, so vid, krvi sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Oseba mora izpolniti vprašalnik s preprostimi vprašanji in narisati uro. Kar je preprosto, je za osebo z demenco nemogoče, zato je test »ure« zanesljiv kazalnik, da se nekdo v svojem prostoru in času ne znajde več najbolje.

Odvzem vozniškega dovoljenja je stres

Rebernik Velejeva pojasnjuje, da čeprav nekdo težko hodi, lahko še zmeraj zanesljivo vozi, še zlasti če dobro vidi in se telo dobro refleksno odziva. Kar se odzivov družbe tiče, se pojavljata dve skrajnosti; po eni strani svojci včasih pritiskajo na zdravnika, da naj njihovemu ostarelemu družinskemu članu ne odvzame vozniškega dovoljenja, po drugi strani pa ni redek nestrpen govor s pozivanji, naj starostniki sploh ne vozijo več.

Za to ni nobenega razloga, saj starostniki niso slabi vozniki, le razmere na cestah, prometna infrastruktura in avtomobilska industrija so toliko napredovali, da jim je treba kakšno stvar na novo razložiti.

Tečaj varne vožnje za seniorje

V AMZS Centru varne vožnje Vransko je med številnimi programi (za voznike osebnih avtomobilov, terenskih avtomobilov, motoristov, avtobusov, avtodomov, reševalnih in vojaških vozil, itd.) na voljo tudi tečaj varne vožnje za seniorje. Inštruktor varne vožnje Vojko Safran pojasnjuje, da imajo starostniki mnogokrat težave s prilagajanjem na nove avtomobilske čase, zato najprej prisostvujejo eno uro pri teoretičnem delu, kjer se seznanijo s fizikalnimi zakonitostmi vožnje, z zaviranjem v sili, zaviranjem v sili z umikanjem vodni oviri, s pravilno vožnjo v ovinku in z manevri reševanja v kritičnih situacijah. Prav tako nadgradijo znanje iz cestnoprometnih predpisov. Vse to nato praktično preizkusijo na poligonu: »Opažamo, da jim največ preglavic povzroča nepoznavanje zavornega sistema ABS, sedežni položaj, težje se tudi skoncentrirajo na upravljanje več stvari hkrati.«

Ena od raziskav je namreč pokazala, da se pri voznikih, starejših od 50 let, za dvainpolkrat poveča reakcijski čas, če se denimo med vožnjo pogovarjajo in morajo hitro odreagirati na nepredvideno situacijo na cesti. Pri voznikih, mlajših od 50 let, je bil reakcijski čas v enaki situaciji enkrat krajši.

 

November 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja