Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Predstavljajmo si običajen delovni dan, ko otroci kričijo, mi pa hitro pospravljamo in se pripravljamo na odhod od doma, z obvezno gnečo v prometu, v službi pa nas na mizi »čaka« kup neprebranih papirjev, … Vam je to kaj znano? Ni dvoma, življenje je že samo po sebi zelo stresno.

Avtor: asist. MOJCA MIHOLIČ, dr. med., specialistka družinske medicine

 

STRES

Vsak dan (večkrat) slišimo ali izrečemo to besedo. Pa vendar, ali lahko kaj storimo, da nam bo kdaj bolje in da nas stres ne bo premagal ali vsaj nepovratno načel našega zdravja?

Opišemo ga kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se skuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem (stresorjem).

 

Stres, kot pojav, spremlja človeško zgodovino skozi tisočletja in je pomagal človeku v begu in boju (z divjimi živalmi in nabiranju hrane). Temeljni fiziološki mehanizmi stresa so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo (samo pomislite na pomanjkanje časa, premalo spanja, odtujenost, …).

 

Stres je lahko kratkotrajen, akuten in se telo v trenutku zelo intenzivno odzove na strah, izziv, grožnjo (npr. kot pri pogovoru za novo službo ali ob spustu po zelo strmi smučini) ali dolgotrajen, kroničen. Slednji se nam zdi blažji, pa vendar pušča dolgotrajnejše posledice in posledično več (zdravstvenih) težav. Primer za dolgotrajni stres so npr. težave v partnerskem odnosu, pri delu, finančne skrbi, učne težave, …

 

Pozitivni in negativni stres

Pomembno je, da pogledamo na stres kritično in razlikujemo pozitivni stres (evstres), ki nam prinaša motivacijo, izziv ter visoka pričakovanja za NEKAJ, in negativni stres (distres), ki nam prinaša negativna pričakovanja, strah in posledično pritisk.

 

Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dolgotrajni stres pa nedvomno škodi organizmu in nam povzroča številne težave:

  • fizične, telesne težave (glavobol, utrujenost),
  • duševne, psihične težave (slaba koncentracija),
  • čustvene težave (razdražljivost, depresivnost),
  • socialne težave (izoliranost od prijateljev, znancev, jeza, maščevalnost).

 

Ljudje se med seboj razlikujemo in nekateri osebnostni tipi se ob močnem delovanju stresa počutijo dobro, nekateri pa zelo slabo, neudobno.

 

STRESOR je lahko karkoli oziroma tisto, kar oseba občuti kot obremenitev, izziv ali zahtevo.

 

Ločimo zunanje in notranje stresorje. 

Zunanji stresorji so lahko vsakodnevni dogodki ali situacije, ki se kdaj pa kdaj izmuznejo naši kontroli in nam tako »prerastejo čez glavo« ter nas pahnejo v stres (npr. velike spremembe v načinu življenja: poroka, nosečnost, ločitev, smrt drage osebe; spremembe v okolju: nenehno lajanje psa, spremembe osvetlitve, velik barvni plakat ob oknu; nepričakovani dogodki: zvišan račun za elektriko, nepričakovan obisk; družina: težave s taščo, neposlušen najstnik; delovno okolje: nemogoč šef, prevelika delovna norma; družba: zmenek z neznancem, govor na proslavi, …).

 

Notranji stresorji so tisti, ki jih sprožimo sami, s svojimi mislimi in občutki in si  povzročamo nemir (npr. strah pred višino, pred letenjem, pred govorjenjem v skupini neznanih ljudi; negotovost, ko čakamo na izvide ali rezultate izpita; naravnanost, drža, ki se kaže pri nekaterih ljudeh z negativnim odnosom do soljudi in okolja; nerealna pričakovanja pri perfekcionistih, pri osebah z natrpanim urnikom in večnih nadzorovalnih osebah, … vodijo v STRES!).

 

BOLEZENSKI ZNAKI (simptomi) ali kako se kažejo učinki stresa?

Danes vemo, da se znaki stresa na človeški organizem kažejo v široki paleti bolezenskih težav, znakov, stanj in obenem »posnemajo« bolezenske znake številnih drugih bolezni. Vplivajo na »fizično« telo, misli, občutke in obnašanje. Pogosto se zgodi, da niti sami ne prepoznamo učinkov stresa na in v sebi!

 

Ali prepoznate na sebi med spodaj naštetimi kakšen znak?

 

Učinki stresa:

 

NA TELO:NA MISLI  IN OBČUTKE:NA OBNAŠANJE:
pospešeno potenjezaskrbljenostprekomerno hranjenje
glavobolnezadovoljstvo pri deluneješčnost
visok krvni tlakobčutek krivdezloraba drog, alkohola
bolečina v križuobčutek »izgorelosti«prekomerno kajenje
utrujenostslaba koncentracijatežave v odnosih
težave s spanjemjezanižja učinkovitost
izguba ali porast teženegativno gledanje na svetizbruhi jeze
težave s spolnostjonemirsocialna izolacija
driska ali zaprtjepozabljivostprenos krivde na druge
občutljivi zobjeobčutek krivde 
bolečine v trebuhužalost, depresivnost 

*Povzeto po www. MayoClinic.com

 

Prvi korak pri zdravljenju stresa in vplivov le-tega na naše telo je, da jih PREPOZNAMO in da si ne zatiskamo oči kot nevedneži! Pomembno vlogo pri soočanju s stresom igra osebni zdravnik, ki bo po iskrenem pogovoru z bolnikom poskušal prepoznati stres kot povzročitelja določenega bolezenskega stanja in morda s tem celo preprečil vpliv stresa na pojav bolezni.

Pogoste tehnike soočanja s stresom so številne sprostitvene tehnike (hoja v naravi, savnanje, masaža, ukvarjanje s hišnim ljubljenčkom, pogovor, risanje, plesanje, poslušanje glasbe), avtogeni trening, dihalne tehnike. Vsekakor je pomembna sprememba »režima« spanja, osvetlitev morebitnih težav v zvezi z delom, s službo, iskanje za pacienta sprejemljivih konjičkov, opustitev prekomernega kajenja, kave, alkohola, drog in zdravil proti tesnobi (anksiolitikov) – razen, če niso nujno potrebna! Našemu telesu koristijo sadje, zelenjava in žita, saj le-ti pospešujejo gibanje črevesja, ki je po učinku stresa počasno in v krčih.

Poskusite reševati tiste težave, na katere lahko vplivate (npr. pogovor s profesorjem, z nadrejenim, s partnerjem).

 

Dopustite prijateljem in svojcem, da vam pomagajo pri izboljšanju počutja. Če jih nimate, si poskušajte zgraditi mrežo prijateljev. Nikar ne bežite v izoliranost, nedejavnost in ne mislite samo na bolezenske znake. Vzemite si raje čas zase, saj ima dan 24 ur!

Pomembno je tudi, da vplivamo na svoje misli in si negativne misli o sebi zamenjamo z nevtralnimi ali pozitivnimi (npr. »Danes sem zelo utrujena in slabovoljna, a če se bom dovolj potrudila in šla na daljši sprehod, bom jutri boljše volje, pa še zlahka bom zaspala.«). Že razmišljanje o veselih in pozitivnih stvareh lahko zmanjša stres.

Zelo malo ljudi si dejansko pomaga pri analizi svojih težav v zvezi s stresom s pisanjem dnevnika. Poskusite si nekaj časa zapisovati dogodke in vaš odziv nanje, opišite tudi bolečine, ki ste jih doživljali, povečan srčni utrip, mišično napetost. O napisanem se lahko pogovorite s svojim osebnim zdravnikom ali pa kontrolirate kar sami sebe in svoje odzive (tudi izboljšanja, seveda!).

 

V slovenskih lekarnah imamo na voljo številna prehranska dopolnila (npr. dominor, persen, …) in tudi nekaterih starodavnih, zeliščnih zdravil ne smemo pozabiti (baldrijan, melisa, poprova meta). Uporabljamo jih za pomiritev.

Prav je, da osebnega zdravnika seznanite z VSEMI zdravili in poživili, ki ste jih do sedaj že uporabili.

 

Če učinkov stresa ne prepoznamo dovolj zgodaj, se lahko le-ta preoblikuje v kronično bolezen. Tako zdravljenje je veliko bolj trdovratno in neredko mora bolnik na pogovor k psihologu, psihiatru ali pa celo k številnim specialistom različnih medicinskih strok.

 

STRES PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

Mladostniki in otroci so glede stresa še posebno ranljiva skupina, saj se le-ti na stres odzivajo precej drugače kot odrasli, kar pa še ne pomeni, da nanje ne delujejo stresorji. Izpostavljeni so vsakodnevnim obremenitvam v šoli in izvenšolskih dejavnostih, ki so prepogosto tekmovalno naravnane, opazujejo lastne psihične in fizične spremembe telesa med odraščanjem, imajo težave z vrstniki in starši, izpostavljeni so selitvi, izgubam vseh vrst (ločitev staršev, zamenjava šole, smrt v družini, …), zaljubljenost, živijo v nezdravem okolju, izpostavljeni so tveganemu vedenju, … Neredko pozabimo nanje ali pa jih preprosto spregledamo (ker se preveč ukvarjamo s svojimi težavami?!).

 

Otroci so zelo občutljivi na stresne dogodke in težje ocenijo, kateri stresni dogodki jih ogrožajo in kateri ne. Prizma gledanja skozi otroške oči ni primerljiva z gledanjem odraslega!Tudi bolezenski znaki se pri otroku, ki je izpostavljen stresu, razlikujejo od odraslih. Bodite pozorni tako na besedni, kot na nebesedni del sprememb v komunikaciji otroka/mladostnika: na zvijanje las, sesanje prstov, razdražljivost, matematične napake, okrnjeno domišljijo, bolečine v trebuhu, glavobole, vrtoglavico, … Tudi zloraba drog, kajenje, pitje alkohola in motnje hranjenja so tihi kazalec stresnega vrtinca otroka/mladostnika.

Prijazen, empatičen, neobsojajoč pogovor z mladostnikom nam lahko odstre njegovo stisko in težave. Skupaj z njim obiščimo njegovega zdravnika, pogovarjajmo se z njim, ne o njem: Obenem mu ponudimo možnost, da spregovori sam, brez prisotnosti staršev!

 

 

Stres je bil in bo za vedno ostal med nami, saj ni nekaj, kar se zgodi le enkrat v življenju. Ne mine dan, da nas ne bi vsaj majhna težavica (mini stresor) pahnila v nelagodje ali v situacijo, ki nam povzroča stres. Pa vendar je pomembno, da vsak zase poznamo, KAJ in KOLIKO nas »vrže iz tira« in da poskušamo čim globlje razumeti dogodke, ki nas lahko (vedno znova?) pahnejo v stres ali so neusahljivi vir stresa. Šele ko ugotovimo »izvir«, gremo lahko stopnico višje in se začnemo ukvarjati z obvladovanjem stresa. Vsak med nami se mora znati samostojno boriti proti stresu in se spoprijemati z njim. Zgolj tabletka NI in NE BO dovolj!

Kaj pa vas »stresa«?

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja