Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Že februarja so se začeli klopi prebujati iz zimskega spanja in vse do novembra bodo ljubiteljem narave, terenskim delavcem in celo obiskovalcem parkov ter vrtičkarjem grenili dneve. Z mislijo na znani rek, da je preventiva vedno boljša kot kurativa, se lahko tem majcenim živalcam postavimo po robu z zaščitnimi ukrepi, med katere sodijo tudi repelenti. Podrobneje jih predstavi Nina Šterbenc, mag. farm.

Avtor: Anja Kuhar

 

Kaj pravzaprav so repelenti in čemu služijo?

Repelenti so sredstva, ki odganjajo pikajoče žuželke, torej muhe, klope, komarje, obade ipd.,  na koži izhlapevajo in ustvarjajo vonj. Ločimo jih na sintezne oz. kemične (med njimi najbolj znani DEET) in naravne, ki vsebujejo eterična olja. Poznamo jih v različnih oblikah, od razpršil, losjonov, stikov, zapestnic, do elektronskih odganjalcev.

 

Kateri so bolj učinkoviti, naravni ali sintetični?

Učinkoviti so oboji, vendar je naravne treba nanašati večkrat, pri čemer pa se je treba držati navodil proizvajalcev. Nekateri proizvajalci predpišejo nanašanje na dve, nekateri na tri ure, nekateri priporočajo nanašanje zgolj na oblačila, drugi po koži. Zasledila sem raziskavo nemške zveze potrošnikov, kjer so v študiji ugotovili, da naj bi bili repelenti zares zelo učinkoviti, edino čas trajanja naj bi bil za približno eno uro krajši, kot navajajo proizvajalci.

 

Kako zdravju prijazni pa so kemični repelenti?

Uporaba močnih repelentov lahko na koži povzroči fototoksične reakcije – alergije, izpuščaje, srbečico ipd. To so reakcije na koži, ki jih lahko povzroči tudi druga snov, ne le repelent. Sama vedno svetujem preizkus na delčku kože, s čimer preverimo, ali človek razvije alergijsko reakcijo, do katere lahko pride v stiku z vodo, s soncem itd. Farmacevti človeku zelo težko zagotovimo, da na določeno snov ni alergičen. Dolgoročne posledice pa mi niso poznane, niti nisem še slišala, da bi bil kdo zaradi njih hospitaliziran. Sama repelenta nikoli ne popršim po koži. Čeprav proizvajalci navajajo, da jih lahko pršimo celo po obrazu, svojega otroka ali sebe ne mažem po obrazu.

 

Ko sem potovala po Indiji, so mi v lekarni odsvetovali dolgotrajno uporabo repelenta z visoko vsebnostjo DEET, torej več kot 30 %. Zakaj?

Da, DEET lahko poškoduje možganske celice, s tem pa povzroči slabši nadzor mišic in pomanjkanje moči ter koordinacije, vsaj na spletu lahko najdemo tovrstne študije, a zaenkrat Evropska unija dovoljuje njegovo uporabo. V Afriki, natančneje v Keniji, sem zasledila repelente še z veliko višjo vsebnostjo DEET. V primeru komarjev se mora človek sam odločiti, ali je hujše dobiti malarijo oziroma uporabljati tako koncentrirani repelent.

 

Iz česa so sestavljeni naravni repelenti?

Naravni repelenti vsebujejo geranijo, limonsko travo, sivko, poprovo meto, evkaliptus in čajevec. Naravne sestavine (eterična olja) pustijo na koži  prijeten vonj, ki pa je neprijeten in moteč za žuželke. Repelenti, narejeni prav posebej za zaščito pred klopi, vsebujejo izvleček dalmatinskega bolhača.

 

Ker zadnja leta potrošniku življenje narekuje tudi trend vračanja k naravi, me zanima, ali opažate povečanje uporabe naravnih repelentov pri strankah in v kakšnem razmerju je prodaja naravnih repelentov s kemičnimi?

Povpraševanje v zadnjih petih letih gre v smeri naravne zaščite, vendar ni dokazov, da so naravni repelenti manj nevarni oziroma bolj učinkoviti. Tudi pri naravnem repelentu se lahko razvije alergijska reakcija. Prodamo pa obojih približno enako. Če nekdo odhaja v Indijo, Afriko, mu priporočim, naj kupi sintezne repelente z visoko vsebnostjo DEET, za slovenski prostor in predvsem za otroke pa so naravni repelenti na osnovi naravnih eteričnih olj geranije, limonske trave, sivke, poprove mete dovolj učinkoviti.

 

Na kaj morajo biti ljudje pazljivi pri nanašanju repelentov?

Repelente je treba nanašati preko zaščitne kreme z UV-faktorjem, pri čemer moramo izbrati kremo, ki nima sladkega vonja, saj ta privablja žuželke. Ob uporabi moramo biti pazljivi, da repelenti ne pridejo v stik z očmi ali s sluznicami, v nasprotnem primeru lahko zelo peče in zato moramo oči in sluznice obilno izpirati z vodo. Če nastane rdečina ali se pojavi srbenje,  je treba poiskati pomoč zdravnika. Če jih zaužijemo, lahko pride do slabosti in bruhanja, zato odsvetujem mazanje otrok po rokah, saj si jih hitro zanesejo v usta. Po uporabi svetujemo tuširanje z vodo in milom, da jih izperemo s kože, saj v nasprotnem primeru lahko dražijo kožo.

 

Kako pa vpliva na nanos repelenta potenje?

Voda in potenje izpirata repelent s kože, zato je treba nanose obnavljati pogosteje, kot je navedeno na embalaži. Jaz bi svetovala vsaj še enkrat toliko ter po vsakem kopanju, tako kot kremo za zaščito pred soncem.

 

Kdaj svetujete uporabo repelentov?

Uporabo repelentov svetujem ljudem, ki se odpravijo v gozd, na gobarjenje ali na druge izlete v naravo. O uporabi repelanta moramo razmisliti tudi v domačem okolju, saj lahko klopa dobimo tudi na domačem vrtu.

 

Nina Šterbenc, mag. farm., in prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, poleg uporabe repelentov svetujeta, da se držimo naslednjih zaščitnih ukrepov:

  • Uporabljajmo svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo, ter gladka oblačila, da se klop na njih težje oprime.
  • Hlačnice naj bodo dolge, rokavi tudi, ti naj bodo zapeti, prav tako ovratnik.
  • V gozdu se izogibajmo hoji po gošči ter visoki travi. Raje izberimo potko.
  • Po prihodu domov se temeljito preglejmo, sploh v predelu dimelj, za ušesi, pod koleni itd.

 

 

Maj, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja