Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V hladnejšem obdobju smo precej bolj izpostavljeni različnim virusom in okužbam, med katerimi se pogosto pojavljajo tudi različne oblike črevesnih okužb in viroz. Te pogosto povzročijo tudi epidemije, ki se hitro širijo, predvsem v vrtcih in različnih oblikah kolektivnega varstva.

Avtor: Alja Gogala

 

Če zbolimo, je pomembno, da nadomeščamo izgubljeno tekočino, še posebej pri malčkih, pri katerih predvsem rotavirusne okužbe vodijo v dehidracijo. O preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb smo se pogovarjali z mag. Jernejo Ahčan, dr. med., spec. pediatrije .

 

Zakaj se črevesne okužbe najpogosteje pojavljajo v hladnejšem obdobju? Katere so najpogostejše črevesne okužbe, s katerimi se srečujejo posamezniki?

Črevesne nalezljive bolezni se posamično ali epidemično pojavljajo vse leto. Glede na različne povzročitelje in pogoje, ki jim omogočajo čim boljše preživetje in razmnoževanje, pa se epidemije pojavljajo sezonsko. V zimskih mesecih so pogostejše črevesne okužbe, ki so  povzročene z virusi, kot so rotavirusi in norovirusi, čeprav v zadnjem desetletju ugotavljajo zamik rotavirusnih okužb v pomladne mesece. Pojavljajo se epidemije v vrtcih, šolah in domovih za ostarele. V vročih poletnih mesecih in jeseni pa je več okužb s črevesnimi bakterijami, kot so salmonele in kampilobaktri, s katerimi se običajno okužimo v domačem okolju z okuženimi živili, na primer kadar uživamo jajca in perutnino ali pijemo vodo. Poleti so nekoliko pogostejše tudi adenovirusne driske. Povzročitelji črevesnih okužb so lahko tudi paraziti, na katere smo še posebej pozorni po vrnitvi s potovanj.

 

Kateri simptomi nakazujejo, da smo zboleli za eno izmed črevesnih okužb?

Običajno se pojavijo slabost, neješčnost, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska, ki jih lahko spremlja tudi povišana telesna temperatura. Včasih lahko bolezen prebolimo asimptomatsko, kar pomeni, da po okužbi ne zbolimo s kliničnimi znaki bolezni.

 

Nekatere črevesne okužbe že po nekaj dneh izzvenijo. Kdaj je čas za alarm, ko moramo nujno obiskati zdravnika?

Večina akutnih drisk pri sicer zdravih ljudeh mine sama po sebi v nekaj dneh, vendar lahko tudi kratkotrajna driska vodi v hudo izsušenost z elektrolitskimi motnjami. Težji potek bolezni pričakujemo pri otrocih, starejših ljudeh in osebah z motnjami v imunskem odgovoru. Zdravniško obravnavo potrebujejo vsi oboleli z obilno vodeno drisko in bruhanjem, ki vodita v izsušitev oziroma kadar bolezen spremlja telesna temperatura, ki je višja od 38,5 stopinj Celzija, močne bolečine v trebuhu, če v blatu opazimo primes sluzi ali krvi ali če driska traja več kot dva dneva.

 

Kako si lahko sami pomagamo pri različnih črevesnih okužbah?

Predvsem skrbimo za zadosten vnos tekočine in elektrolitov. V primeru obolenja je priporočljiva uporaba oralne rehidracijske tekočine. Posebna dietna prehrana ni potrebna, omejiti je priporočljivo zgolj uživanje sladkorja, kofeina in živil, ki vsebujejo metilksantine. Zaradi prehodne laktozne intolerance je priporočljivo prehodno omejiti uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Svetujemo tudi uživanje probiotikov.

 

Otroci v hladnejšem obdobju leta pogosteje zbolevajo za rotavirusi. Kaj je značilno za te okužbe in kako jih prepoznamo?

Najpogostejši povzročitelji črevesnih okužb so rotavirusi, za katerimi običajno zboli več družinskih članov. Rotavirusi so majhni okrogli virusi, ki se hitro širijo, še posebej v vrtcih, in se pogosto pojavljajo v hladnejšem obdobju. Otroci, ki so okuženi z rotavirusom, običajno dobijo vročino, bruhajo, imajo drisko, tožijo zaradi bolečin v trebuhu, odklanjajo hrano in pijačo, so utrujeni, poležavajo in manj urinirajo, kar pa je že lahko posledica prevelike izgube tekočin. Do okužbe z rotavirusi pride, ko se virusi preko onesnaženih rok prenesejo neposredno na druge osebe, pa tudi na predmete in površine v okolici, kjer lahko ostanejo več dni. Zato to črevesno okužbo imenujemo tudi bolezen umazanih rok.

 

Kako pri otrocih lajšamo simptome rotavirusnih okužb?

Zdravljenje rotavirusnih okužb je simptomatsko, kar pomeni da je treba nadomeščati izgubljene tekočine in zniževati telesno temperaturo, kadar ta preseže 38,5 stopinj Celzija. Dieta ni potrebna, ker poteka driske ne ublaži, niti ne skrajša. Prehrana mora biti lahko prebavljiva, nemastna in normalno sladkana. Priporočljive so rahlo slane mesne juhe, belo meso, zelenjava, kompoti in sadne kaše, še zlasti banane, ki so bogate s kalijem, probiotični izdelki in slane palčke. Dojenega otroka naj mati še pogosteje doji, pri otrocih, ki so hranjeni z mlečnimi mešanicami, pa z njimi nadaljujemo in jih ne zamenjujemo. Večji otroci naj pijejo tekočine, ki jih imajo radi, in sicer je priporočljivo, da popijejo vsaj toliko tekočine, kot so jo izgubili. Kadar je odvajanje obilno, uporabimo oralno rehidracijsko tekočino, to je pripravek v obliki praška, ki ga kupimo v lekarni brez recepta. Odsvetujemo pa pitje gaziranih pijač, ker napenjajo.

 

Na kaj moramo biti pri otrocih še posebej pozorni, ko zbolijo za rotavirusno okužbo?

Starši morajo biti še posebej pozorni na znake izsušenosti, ki se pojavijo ob preveliki izgubi tekočin, kadar malček bruha ali ima drisko in je ni sposoben nadomestiti s pitjem. Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, ima manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle, pri dojenčku je velika mečava vbočena. Koža je bleda, kožna guba se počasneje izravna. Otrok manj lula kot običajno, takrat opazimo, da so pleničke manj mokre, urin pa je temnejši in gostejši. Izsušen otrok je tudi manj živahen, več počiva, spi in izgublja na telesni teži.

 

Rotavirusne okužbe se precej hitro širijo v vrtcih. Na kaj morajo biti pozorni vzgojitelji oziroma kakšni ukrepi so v vrtcih potrebni, da se prepreči širjenje okužb?

Rotavirusna driska je zelo kužna bolezen. Rotavirusi so zelo odporni proti običajnim razkužilom, uničijo jih zgolj alkoholna razkužila, preživijo pa tudi kloriranje. Virusi tudi dalj časa preživijo na trdih površinah, v pitni vodi, vodi v bazenih in na rokah. Otroci v tem zgodnjem obdobju običajno še nimajo osvojenih higienskih navad, zato morajo zanje še bolj dosledno poskrbeti starši in vzgojitelji ter vsi, ki so v tesnem stiku z otroki. Skrbeti moramo za redno umivanje rok, za higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk ter pogosto čiščenje površin in predmetov v otrokovi okolici. Zelo pomembno je, da starši v vrtec ne vozijo bolnih otrok, kar pomeni, da morajo malčki ostati doma še vsaj en dan potem, ko nimajo več vročine oziroma ob vrnitvi ne smejo več bruhati in odvajati tekočega blata.

 

Kako lahko preprečimo zbolevanje otrok za rotavirusnimi okužbami?

Zgolj uvajanje sanitarnih ukrepov pri preprečevanju rotavirusnih okužb žal ni dovolj. Otroke je pred rotavirusnimi okužbami mogoče zaščititi s cepljenjem, ki pri nas ni uvrščeno med obvezna cepljenja otrok, vendar je zelo priporočljivo za vse dojenčke, še posebej za vse tiste, ki bodo vključeni v kolektivno varstvo oziroma imajo v kolektivnem varstvu sorojenca, so pogosteje hospitalizirani in ambulantno obravnavani, ali pa nameravajo s starši potovati v prvih letih življenja.

 

Kako poteka cepljenje proti rotavirusnim okužbam?

Cepljenje proti rotavirusnim okužbam se lahko začne po dopolnjenem šestem tednu starosti z dvema ali s tremi odmerki cepiva, med katerimi mora biti vsaj štiritedenski interval. Cepljenje je po veljavnih priporočilih treba zaključiti do šestega meseca otrokove starosti. V Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti rotavirusom v obliki tekočine, ki jo otrok popije, zato cepljenje ni neprijetno. Otroka je možno cepiti pri izbranem pediatru.

 

November 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja