Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ezofago-gastro-duodenoskopija je pregled, mnogim bolje znan pod imenom gastroskopija, s katerim se tudi po zaslugi hitrega tempa življenja, stresa in predelane hrane kaj kmalu sreča prav vsak izmed nas. Kljub pospešenemu ozaveščanju ljudi o postopku samem pa se na spletu še vedno pojavljajo številna vprašanja v povezavi z gastroskopijo, saj prav ta v številnih pacientih še vedno vzbuja strah in negotovost. Če pa se na sam pregled pripravimo, je ta povsem odveč.

Nenamerno hujšanje, bolečine v trebuhu, slabokrvnost …

Gastroskopija je endoskopski pregled zgornjih prebavil, s katerim zdravnik dobi vpogled v notranjost požiralnika, želodca in dvanajstnika. Tanek in upogljiv gastroskop z majhno kamero na konici, ki ponudi dosti natančnejšo preiskavo kot rentgensko slikanje, pošilja sliko notranjosti prebavne cevi na zaslon, s čimer omogoča natančen vpogled v sluznico in notranjost prebavne cevi. Komu vse pa strokovnjaki priporočajo gastroskopski pregled? »Za gastroskopijo se odločamo pri vseh pacientih, ki imajo alarmantne znake, kot je nenamerno hujšanje, slabokrvnost, vztrajno bruhanje, ob vztrajni zgagi, ki je neodzivna na zdravila, prav tako tudi pri bolečinah v trebuhu, ki ne minejo po higiensko-dietetskih ukrepih. Prav tako gastroskopijo svetujemo, ko ne učinkujejo zdravila za znižanje želodčne kisline, ki jih predpiše osebni zdravnik, pri družinski obremenitvi z rakom na želodcu, pri sumu na celiakijo in ne nazadnje je treba preveriti tudi morebitno okužbo z želodčno bakterijo Helicobacter Pylori, ki je karcinogen prvega reda in jo je treba pozdraviti čim prej,« nas je podučila Ljiljana Ljepović, dr. med., specialistka internistka gastroenterologinja in vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled.

V primeru bojazni postopek lahko poteka v sedaciji

Na spletu je mogoče najti številne napotke, kako se pripraviti na sam poseg, marsikateri izmed njih pa znajo biti tudi zavajajoči, zato smo se pri sogovornici pozanimali tudi o tem, kako moramo biti pred posegom pripravljeni sami. »Pacient na pregled pride tešč, kar pomeni, da vsaj šest ur pred prihodom ne uživa hrane, obarvanih tekočin, lahko pa zaužije kozarec vode. Zaželeno je, da pred prihodom izpolni vprašalnik o dosedanjih in sedanjih boleznih, morebitnih alergijah ter pripravi seznam zdravil, ki jih jemlje. Priporočljivo je, da prav tako prebere zloženko oz. navodila, ki jih prejme ob naročilu na preiskavo, ter se seznani s postopkom, ki mu ga sicer zdravnik ob pogovoru pred preiskavo še dodatno razloži. Pacientom svetujemo, naj si že vnaprej pripravijo tudi vprašanja za zdravnika glede na težave, ki jih ima,« poudarja zdravnica in ob tem opozarja: »V primeru, da je morebitni strah razlog, da pacient preiskavo odklanja ali jo dlje časa odlaga, pa zanj pride v poštev, da se gastroskopija opravi v analgosedaciji ali globoki sedaciji (pri globoki sedaciji je prisoten tudi anestezist in je pacient v spečem stanju). Sedacija zahteva določeno prilagoditev že ob samem naročanju oz. zaradi vpliva zdravil posebna navodila za ravnanje po posegu.« Nekatere skupine občutljivejših pacientov pa so deležne še prav posebnih napotkov. »Pacienti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, kot so varfarin ali nova antikoagulantna zdravila (NOAK), pa se morajo pred prihodom na gastroskopijo posvetovati v antikoagulantni ambulanti ali pri osebnem zdravniku. Jemanja teh zdravil pred preiskavo ni nujno prekiniti, vendar v tem primeru diagnostične biopsije sluznice želodca žal ni možno izvesti. Antiagregacijsko zdravilo aspirin lahko pacienti jemljejo normalno. Prav tako lahko vzamejo zdravila za druge kronične bolezni. Pri sladkornih bolnikih se zdravila prilagodijo glede na zadnji obrok zaužite hrane,« pove dr. Ljepovićeva.

Kako poteka gastroskopija?

Pred preiskavo zdravnik žrelo omrtvi z lokalnim anestetikom, zaradi zaščite endoskopa pred ugrizom pa v usta vstavijo ustnik. Pacient se uleže na levi bok, pri čemer zdravnik uvede endoskop. Pri tem pacient ne požira sline, temveč pusti, da prosto teče iz ust, medtem ko dihanje poteka povsem nemoteno. Zaradi boljše preglednosti med samo preiskavo skozi kanal vpihavajo zrak, zaradi česar pacient morda občuti napenjanje, nekateri lahko zaradi draženja v žrelu občutijo tudi slo po bruhanju. Zaradi obračanja gastroskopa in prodiranja globlje po prebavni cevi lahko nastane občutek napihnjenosti, ki pa izgine najkasneje dve uri po preiskavi. Mogoča je tudi otrdelost grla, ki traja povprečno pol ure, v tem času strokovnjaki odsvetujejo vnos hrane in pijače. Rahla bolečina v grlu običajno mine sama od sebe, prav tako tudi napetost in krči. Če pacient zaužije tudi zdravilo za umiritev, tisti dan ne sme sesti za volan avtomobila. Izvid preiskave prejme pacient ob odhodu, v primeru potrebe po histopatološkem pregledu (pregled vzorcev tkiva pod mikroskopom), se dodatni izvid prejme čez dober teden dni.

Zapleti so redki

Gastroskopija je kratek poseg, ki običajno traja od pet do deset minut. Pred pregledom mora pacient zdravnika ustrezno seznaniti tudi z morebitnimi spremljajočimi boleznimi, kot so alergije ali kronična bolezen, ter ga obvestiti o zdravilih, ki jih uživa. Prav tako pred samo preiskavo skupaj z zdravnikom podpiše privolitev, da se s preiskavo strinja in se seznani z možnimi zapleti, ki pa so izjemno redki. Med gastroskopijo se bo gastroenterolog osredotočil na težave v prebavnih poteh, ki zahtevajo oceno, diagnozo ali zdravljenje. V primeru biopsije z drobnimi kleščicami vzamejo košček tkiva sluznice želodca, s pomočjo katere lahko strokovnjaki odkrijejo okužbo z bakterijo oz. preučijo vzorec tkiva. Če med preiskavo najdejo polip, ga, v primeru, da je ta majhen, odstranijo s kleščicami. Če se ob gastroskopiji ugotovi večja patologija oz. polip, ki bi zahteval odstranitev po endoskopski poti, je to zahtevnejši poseg, ki ga opravimo v bolnišničnem okolju. V tem primeru bo zdravstveno osebje skrbelo, da bo pacientu čim manj neprijetno, merili mu bodo krvni tlak, nadzorovali srčni utrip in merili raven kisika v krvi. Zapleti pri gastroskopiji so zelo redki in lahko vključujejo krvavitev iz mesta, kjer je bila vzeta biopsija, ali je bila odstranjena polipoidna ali nepolipoidna bolezenska sprememba, predrtje stene prebavil, aspiracijo želodčne vsebine, neželene reakcije na sedacijo, če se jo med preiskavo uporablja, ali druge zaplete, ki lahko zahtevajo dodatne posege in ukrepanje.

 

»Pacient na pregled pride tešč, kar pomeni, da vsaj šest ur pred prihodom ne uživa hrane, obarvanih tekočin, lahko pa zaužije kozarec vode. Zaželeno je, da pred prihodom izpolni vprašalnik o dosedanjih in sedanjih boleznih, morebitnih alergijah ter pripravi seznam zdravil, ki jih jemlje. Priporočljivo je, da prav tako prebere zloženko oz. navodila, ki jih prejme ob naročilu na preiskavo ter se seznani s postopkom, ki mu ga sicer zdravnik ob pogovoru pred preiskavo še dodatno razloži. Pacientom svetujemo, naj si že vnaprej pripravijo tudi vprašanja za zdravnika glede na težave, ki jih ima,« svetuje dr. Ljepovićeva.

 

Februar 2018

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja