Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsakdo se kdaj sreča, s katero od prebavnih težav, vzroki zanje pa so zelo različni. Kadar se pojavi katera od blažjih prebavnih ali želodčnih težav, je najprej smiselno narediti pregled svojega življenjskega sloga – kakšno hrano uživamo, kakšen je naš ritem hranjenja, koliko se gibamo, … Veliko težav je namreč mogoče rešiti prav s spremembo prehranjevalnih navad. To nam je potrdila tudi nutricionistka Mojca Cepuš in povedala veliko zanimivih nasvetov, ki bodo marsikomu v pomoč.

Avtor: Andreja Košir

 

Delovanje in osnovne naloge prebave            

Naš prebavni sistem je sestavljen iz dolge prebavne cevi, ki sega od naših ust pa vse do zadnjične odprtine. Prebava se torej začne že v ustni votlini. Z zobmi razkosamo hrano, encim amilaza pa ogljikove hidrate razgradi na manjše enote. Vsa ostala makrohranila od tu potujejo nespremenjena. Hrana nato pripotuje v želodec, katerega naloga je kemična in mehanska prebava hrane. V želodcu deluje encim pepsin, ki delno razgrajuje beljakovine. Tanko črevo, ki je dolgo približno šest metrov, je naslednja postaja hrane, ki smo jo zaužili. V tankem črevesu se nahajajo črevesne resice, ki v krvni in limfni obtok vsrkajo majhne molekule hrane, te pa tako lahko pridejo do celic. Prvi del tankega črevesa predstavlja dvanajstnik, kamor iz žolčevoda priteka žolč (tega tvorijo jetra). Žolč je tisti, ki razgradi maščobe na manjše enote, encim lipaza pa jih razgradi do maščobnih kislin. V dvanajstnik se steka še sok trebušne slinavke, ki ustvarja bazično okolje. V drugem delu tankega črevesa se molekule hrane dokončno razgradijo na osnovne enote in tako lahko vstopijo v krvni obtok.

Neprebavljena hrana pa potuje v zadnji del prebavnega trakta, v debelo črevo. Debelo črevo iz ostale snovi posrka vodo, vitamine in minerale, vse ostalo pa je hrana za številne bakterije, ki naseljujejo debelo črevo – bilo naj bi jih kar 400 različnih vrst. Te bakterije so zelo pomembne za zdravo črevesno floro, saj uničujejo škodljive bakterije, poleg tega pa tvorijo tudi vitamin K ter nekatere vitamine iz skupine B-vitaminov.

 

Nad zaprtje z ustrezno prehrano

Nutricionistka Mojca Cepuš pravi, da k njej prihajajo številni ljudje, ki imajo težave s prebavo, še posebej pogoste so težave z zaprtostjo. Nutricionistka poudarja, da se težave v večini primerov uredijo že, ko oseba spremeni svoje prehranjevalne navade, kar v praksi pomeni, da čez dan uživa več manjših obrokov, za prvo malico poje dva sadeža, za kosilo pa večjo skledo solate in dodatno zelenjavno prilogo. Mojca Cepuš pravi, da se s takim pristopom izboljšanje pokaže že v nekaj dneh.

»Če nas muči zaprtje, je zelo pomembno, da uživamo vlaknine in popijemo dovolj vode. Če bi uživali samo vlaknine brez vode, bi stanje še poslabšali. Če gre za dolgotrajne težave, je smiselno v dnevni jedilnik vključiti namočena lanena semena, suhe slive in Donat Mg. Seveda pa je najpomembnejše, da imamo uravnotežen jedilnik z veliko količino nepredelanih živil in zelenjave,« pravi Mojca Cepuš.

Spremenjene prehranjevalne navade pogosto delajo čudeže tudi pri ljudeh, ki so imeli več let težave z zaprtjem. Hrana mora vsebovati veliko vlaknin, ki jih najdemo v polnozrnatih izdelkih (kruhu, testeninah), Mojca Cepuš pa priporoča tudi stročnice, a hkrati opozarja, naj se jih uvaja počasi, saj bi v nasprotnem primeru lahko povzročile težave z napenjanjem in vetrovi. Strokovnjakinja zelo spodbuja uživanje surovega sadja in zelenjave, predvsem solate. Na prebavo pa blagodejno delujejo tudi zelenjavne juhe, saj z njimi telo oskrbimo tako s prehranskimi vlakninami kot tudi potrebno tekočino.

»Zaprtje povzroča večina močno predelanih živil, zato naj se ljudje, ki jih mučijo prebavne težave, izogibajo rafiniranim izdelkom, sladkarijam in slanim prigrizkom,« še dodaja sogovornica.

 

Kaj pa driska?

Mojca Cepuš priporoča, da v času trajanja driske stalno nadomeščamo izgubljeno tekočino. Odsvetuje pitje navadne vode, ampak pravi, naj raje posežemo po izotoničnih pijačah, med katerimi še posebej priporoča kokosovo vodo. Na prebavila prav tako blagodejno vpliva beli riž, pa tudi banane.

V času driske je prav tako priporočljivo uživati probiotične bakterije, saj skrajšajo potek bakterijske driske. Probiotike lahko opredelimo kot specifične žive mikroorganizme, ki pozitivno vplivajo na zdravje, saj skrbijo za uravnoteženo črevesno floro in posledično za zdrav prebavni trakt. Ravnovesje v prebavnem traktu lahko porušijo različne okužbe, vnetja, določena zdravila, pa tudi stres. Probiotiki pa so tisti, ki pomagajo vzpostaviti stanje zdrave mikrobiote.

So pa probiotične bakterije zelo raznolike in specifične, zato se moramo zavedati, da niso vse probiotične bakterije primerne za vse težave – nekatere se uspešno borijo proti škodljivim bakterijam, spet druge spodbujajo delovanje imunskega sistema. Pri nakupu izdelkov, ki vsebujejo probiotične bakterije, moramo biti pozorni, da za svojo težavo zares kupimo ustrezen izdelek. Samo posamezne bakterijske vrste namreč dokazano skrajšujejo trajanje driske. Pri zaprtju pa si pomagamo s popolnoma drugo podvrsto probiotičnih bakterij.

Na Inštitutu za probiotike in funkcionalno hrano poudarjajo znanstveno dokazano učinkovitost probiotikov, a le za tista področja, kjer obstaja dovolj kakovostnih kliničnih preiskav. Pomembno je, da se tudi strokovnjaki, kot so zdravniki, farmacevti in dietetiki, zavedajo specifičnosti uporabe posameznik bakterijskih podvrst in v skladu s tem bolnikom tudi svetujejo.

 

Ko peče zgaga

Bolečina za prsnico, spahovanje in vračanje hrane nazaj v usta, … Vse to so zelo neprijetni simptomi, ki jim pravimo zgaga. Zgaga je značilna predvsem za starejše ljudi, saj za njo trpi kar 75 % te populacije. Nastane lahko zaradi gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) ali funkcionalnih težav. Pri refluksni bolezni se želodčna vsebina predhodno vrača v ustno votlino, pri funkcionalnih težavah, ki predstavljajo kar 50–70 % težav z zgago, pa zdravnik specialist z gastroskopijo ne ugotovi organskega izvora težav.

Bolniki, ki jih muči zgaga, občutijo boleč in pekoč občutek za prsnico, hkrati pa imajo občutek napetosti v želodcu, so napihnjeni, pogosto pa jim je tudi slabo. V večini primerov zgage torej ne povzroča želodčna kislina, ampak gre za vzdraženost želodca. Želodec je zakrčen, njegovo praznjenje oteženo, zato lahko hrana obleži v njem. Kisla vsebina se navadno nahaja v zgornjem delu želodca, zato začne zatekati v požiralnik. V takem primeru torej ne čutimo le kislosti, ampak imamo tudi občutek napetosti, napihnjenosti, polnosti in slabosti.

Zgago lahko omilimo tako, da jemo večkrat in manjše obroke, prav tako pa je pomembno, da hrano dobro prežvečimo. Hrana ne sme biti premastna in preveč začinjena, izogibati pa se moramo tudi alkoholu, kavi in sladkim gaziranim pijačam. Zelo pomaga tudi, če redno pijemo čaj iz brinovih jagod ali metin čaj.

V lekarnah in specializiranih trgovinah je na voljo tudi veliko različnih zeliščnih pripravkov, s katerimi si lahko pomagamo pri lajšanju težav z zgago, ki pomirjajo razdražen želodec, prav tako pa odpravijo občutek polnosti in napihnjenosti.

Kljub vsemu pa je najbolj priporočljivo, da uživamo več manjših obrokov, ne pretiravamo s količino predelanih živil, skrbimo za redno gibanje in ohranjamo zdravo telesno maso.

 

Julij-avgust 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja