Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se kaže z driskami, krvjo na blatu in bolečinami v trebuhu. Med posameznimi zagoni imajo bolniki različno dolga obdobja remisije, ko so lahko nekateri tudi povsem brez težav.

Na to temo so uredništvo revije Viva, medicina & ljudje ter Društvo za KVČB organizirali spletni seminar. Želeli so osvetliti pot bolnika od prvih simptomov KVČB do diagnoze in predstaviti možnosti zdravljenja in življenja s to boleznijo. Število bolnikov s to boleznijo vztrajno raste, v Sloveniji naj bi jih bilo trenutno okoli 7000. Bolezen diagnosticirajo pri povsem majhnih otrocih, zbolijo lahko ljudje v vseh starostnih skupinah, večina pa med 20. in 30. letom. Natančni vzroki za nastanek bolezni še niso znani, prav tako ni znano, zakaj obolevajo čedalje mlajši ljudje.

Avtorica: Adrijana Gaber

Bolniki so strokovnjaki za svojo bolezen

Mateja Saje, predsednica društva KVČB, je povedala nekaj besed o društvu. Ustanovljeno je bilo pred 18 leti, trenutno je vanj vključenih 1868 članov. Deluje v osmih regionalnih sekcijah, tri sekcije pa delujejo na nacionalni ravni (otroška, mladinska in za avtoimunski hepatitis). Kot je dejala predsednica, želijo nuditi pomoč, izobraževati, svetovati in posredovati pravilne informacije za znanje in poznavanje bolezni.

Zato izvajajo sedem socialnih programov, poimenovali so jih Neodvisno življenje oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo. Društvo organizira številne dejavnosti: športne, kulturne, izdajajo več brošur, priročnikov, zbornikov in glasil, prav zdaj gre v tisk priročnik o načrtovanju družine pri kronično vnetni črevesni bolezni. Organizirajo tudi spletna izobraževanja in izpeljujejo promocijske in informativne kampanje.

Vsako leto organizirajo tudi otroški in mladinski tabor, za odrasle bolnike pa večkrat letno šolo za osebe s KVČB. Za novo obolele in za tiste, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, na klinikah in v bolnišnicah organizirajo enodnevna izobraževanja. O bolezni želijo ozaveščati splošno javnost in delodajalce. Bolnike želijo izobraziti toliko, da lahko postanejo enakovreden partner pri vodenju svoje bolezni.

Potek diagnosticiranja

Doc. dr. Gregor Novak, dr. med., s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je diagnosticiranje in zdravljenje KVČB pojasnil in ilustriral s primerom zdravljenja 23-letne bolnice.

Zadnje tri mesece je opažala, da njeno blato postaja čedalje bolj mehko, sčasoma se je pojavila driska in začela je tudi hujšati ter postajala čedalje bolj utrujena. Pojavili so se ji tako imenovani urgentni pozivi na blato in takrat je komaj zadržala. Začela je opažati tudi svežo kri na blatu, odvajala pa je tudi ponoči.

Postopno je začela opuščati svoje dnevne dejavnosti. Pri njenem izbranem zdravniku so jo poslali v laboratorij. Izvidi so pokazali na slabokrvnost, CRP pa je bil nizek. Zdravnik je odvzel tudi blato, zato da je izključil okužbo, to je bilo negativno. Bolnica je bila potem napotena h gastroenterologu. Glede na simptome in znake bi bilo lahko možnih več diagnoz.

Najprej so morali izločiti infekcijski vzrok oziroma okužbo prebavil, bodisi z virusi bodisi z bakterijami. Takšna okužba je v tej starosti najpogostejša, vendar izzveni v treh do štirih tednih, težave te bolnice pa so trajale dlje.

Naslednja diagnoza bi bila lahko celiakija, preobčutljivost na gluten v hrani, vendar se ta ne kaže s krvjo na blatu. Prav tako ne laktozna intoleranca. Malignom prebavil bi prav tako lahko zaznamovali podobni znaki in simptomi, vendar v tej starosti ni zelo pogost. Najpogostejše v tej starosti so funkcionalne motnje, kjer se organski vzrok ne ugotovi, simptomi pa so hudi. »Glede na potek dosedanje bolezni smo presodili, da je naša bolnica najverjetneje zbolela za KVČB. Sledila je kolonoskopija, kjer z aparatom gremo v debelo črevo in zadnji del tankega črevesa, vzamemo vzorčke tkiva in potrdimo diagnozo.

Ker tanko črevo ni v celoti dosegljivo s to preiskavo, običajno uporabimo slikovne preiskave, magnetno resonanco ali CT. Včasih naredijo tudi kapselno endoskopijo, kjer bolniki pojedo kapsulo, ki potuje po prebavilih in jih snema,« je opisal potek diagnosticiranja dr. Novak. Pri omenjeni bolnici so nazadnje postavili diagnozo ulcerozni kolitis. »Pri KVČB ločimo ulcerozni kolitis, ki lahko prizadene le debelo črevo, crohnova bolezen pa lahko prizadene kateri koli del prebavnega trakta. Najpogosteje zadnji del tankega črevesja in desno polovico debelega črevesja,« je še pojasnil predavatelj.

Vzroki za KVČB

Bolezen postaja čedalje pogostejša, je bolezen razvitega zahodnega sveta. Od tisoč ljudi trije zbolijo za to diagnozo, najpogosteje med 20. in 30. letom. Pogosta je tudi pri otrocih, a se pojavi tudi pri ljudeh, starejših od 80 let. Vzroki za to bolezen niso povsem jasni. »Vedno, ko ne vemo natančno, kaj vpliva na nastanek bolezni, rečemo, da je multifaktorska, da torej na njen nastanek vpliva več dejavnikov. Zagotovo ima pri nastanku KVČB pomembno vlogo genetika, pa tudi okolijski faktorji (kajenje, prehrana, črevesna flora in imunski sistem), katerih neugoden preplet vodi do razvoja te bolezni,« pojasni dr. Novak.

Simptomi

Pri ulceroznem kolitisu je navadno prizadeta samo sluznica in zato bolniki pogosto nimajo sistemskih znakov (povišane temperature, vnetnih kazalcev), kljub temu pa imajo lahko velike težave – urgentne pozive ves čas, tudi po tridesetkrat dnevno morajo iti na blato, laboratorijski izvidi pa so ob vsem tem povsem normalni. Zato ne smemo prezreti navedenih simptomov, če bolniki o njih tožijo, je opozoril predavatelj.

Crohnova bolezen se navadno pojavlja po vsej steni črevesja, pojavi pa se tudi sistemski odgovor. Bolniki s Crohnovo boleznijo imajo navadno povišane vnetne kazalce, pogosteje imajo vročino in hujšajo ter imajo še druge simptome. Pri tej bolezni je najprej prisotno samo vnetje, sčasoma pa se tkivo tudi brazgotini in pride do zožitev črevesja, ki se nazadnje lahko tudi povsem zapre. V skrajni fazi vnetje lahko tudi predre steno, pride do cistul oziroma ognojkov (abscesov), ki jih je skoraj vedno potrebno operirati. Ob večkratni operaciji lahko preprosto zmanjka črevesja. Težja oblika crohnove bolezni, ki jo je zelo težko zdraviti, je tudi, ko se okoli zadnjika pojavijo abscesi z iztokom gnoja.

Najznačilnejši simptomi ob ulceroznem kolitisu so driska, kri na blatu, krči pri odvajanju in urgentni pozivi na blato. Pri Crohnovi bolezni ni nujno, da se pojavi driska, večinoma je vedno prisotna bolečina in pogosto druge sistemske prizadetosti. Ne prizadene le črevesja, ampak tudi druge organske sisteme: pri tretjini bolnikov so prizadeti sklepi, mali sklepi rok ali tudi veliki sklepi telesa, v hrbtenici. Prizadete so lahko tudi oči in koža. Na koži lahko pride do nodoznega eritema, to so boleče zatrdlinice pod kožo, in pa pioderma gangrenoma (tur, ki se razraste v rano).

Vnetje lahko vztraja, ko simptomov ni več

Zdravilo prve izbire je navadno mesalazin. To so zdravila, ki delujejo površinsko, pove dr. Novak in nadaljuje: »Če je prizadeta samo danka, je lahko v obliki svečk, prizme, ki jih vstavimo skozi anus, tako dosežemo približno polovico črevesja, za drugi del črevesja pa uporabljamo oralno terapijo.

Na splošno so to varna zdravila, žal pa jih bolniki večkrat, ko se jim stanje nekoliko izboljša, pozabijo jemati, in tako pride do ponovnih zagonov bolezni.« Kako hitro učinkujejo ta zdravila? »Ko je naša bolnica dobila to zdravilo, se je že po sedmih dneh blato začelo formirati, počutje je bilo boljše, ko je dobila železo, pa se je popravila tudi vrednost hemoglobina. S prvim odzivom smo bili zadovoljni.

Morali pa smo še potrditi, da vnetje objektivno ne obstaja več. Cilj zdravljenja je, da dosežemo zacelitev,« razlaga dr. Novak in še pove, da je po 30 letih kar 80 % bolnikov s crohnovo boleznijo operiranih. Zakaj? »To se najpogosteje zgodi, če vnetja ne zdravimo. Ko je bolnik v redu in nima simptomov, lahko v sluznici vztraja vnetje, ki ga bolnik ne občuti, a se bolezen zaradi tega spet poslabša, razvijejo se stenoze, abscesi, ki zahtevajo operacijo in s tem lahko pride do okvare črevesnega organa. To želimo z zdravljenjem preprečiti, zato bolnike naročimo na kolonoskopijo. Te preiskave bolniki na marajo, a le tako lahko preverimo, da je bolezen dobro obvladana.«

Bolnici dr. Novaka se je stanje med čakanjem na kolonoskopijo začelo slabšati. Namesto dvakrat dnevno je začela odvajati trikrat, ponovno so se pojavili urgentni pozivi na blato, ki so navadno znak slabšanja bolezni, in spet se je pojavila kri na blatu. V takšnih primerih je vedno treba preveriti, ali je bolnik jemal zdravila, poudari dr. Novak, saj več kot polovica bolnikov preneha jemati zdravila, ko se dobro počutijo.

Z laboratorijsko preiskavo je tudi treba preveriti, ali ne gre za okužbo, saj so bolniki s KVČB tudi bolj nagnjeni k okužbam, ki se lahko kažejo z drisko. »Pri naši bolnici se je bolezen poslabšala, kljub temu da je jemala zdravila in kljub temu da je bila terapija pojačana. Zato smo uvedli zdravljenje s kortikosteroidi (metilprednizolonom).« Ta zdravila pomagajo hitro in pri večini bolnikov, imajo pa kup stranskih učinkov: zabuhlost obraza, akne, povišanje telesne teže, zvišane ravni sladkorja v krvi, povišan krvni tlak. Skušajo se jih torej čim bolj izogibati in jih dajejo le takrat, ko je bolezen huda in je potrebno pogasiti požar. Obstajajo tudi preparati teh zdravil, ki delujejo le lokalno in imajo zato manj stranskih učinkov.

Dr. Novak v nadaljevanju pove, da se je po tem zdravilu njihovi bolnici stanje izboljšalo, a kolonoskopija je še vedno pokazala vnetje. Zato je bilo uvedeno zdravljenje z azatioprinom (imunosupresiv). Po dveh mesecih se je stanje ponovno poslabšalo. Ponovno so uvedli kortikosteroide. »Takšnega bolnika napotimo na zdravljenje v bolnišnico z napotnico nujno in ga zdravimo s kortikosteroidi v žilo. Če to ne pomaga, potem uporabimo zdravljenje z biološkimi zdravili, ki je danes najbolj potentno zdravilo. Tudi naša bolnica je dobila eno od bioloških zdravil, stanje se ji je izboljšalo in s tem zdravljenjem smo zadovoljni ter z njim nadaljujemo.«

Nabor zdravil se širi

Vedno skušajo najti zdravilo, ki je najprimernejše za določenega bolnika. Vsako ima svoje prednosti in določene pomanjkljivosti. V zadnjem času prihajajo poleg bioloških zdravil male molekule JAK-inhibitorji, v prihodnjem letu pričakujejo še dve novi.

Nabor zdravil, ki jih imajo, se torej širi. Nekoč teh zdravil ni bilo in niso mogli uspešno zdraviti te bolezni. Danes z njimi velikokrat dosežejo remisijo bolezni, ki jim jo uspe vzdrževati dolgoročno. Če ima bolnik diagnozo v današnjih časih, je torej prognoza bistveno boljša, kakor je bila pred dvajsetimi ali tridesetimi leti.

ABC

A KVČB je bolezen razvitega sveta.

B Bolniki večkrat pozabijo jemati zdravila, ko se jim stanje izboljša.

C Danes lahko KVČB uspešno zdravijo s sodobnimi zdravili.

 

Ne spreglejte

Ste že slišali za izraz hepatobilarni rak? Gre za tri vrste rakavih bolezni: raka jeter, raka žolčnika in raka žolčevodov.
Preberi več
Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več