Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

December je za marsikoga najlepši mesec v letu, ko mesta zažarijo v lučkah in zadiši po kuhanem vinu ter pečenih dobrotah; veselimo se prihajajočih praznikov, obdarovanja in druženja z najbližjimi in prijatelji. Prazniki običajno ne minejo brez polne mize, pa tudi kakšnega kozarčka alkohola več kot sicer. Obilna in težka hrana lahko močno obremeni naš želodec in nam precej zagreni praznični čas. O tem, kako se lahko izognemo želodčnim težavam in kako jih zdravimo, smo se pogovarjali z doc. dr. Radom Janšem, specialistom interne medicine in gastroenterologije s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Avtorica: Tanja Pihlar

 

Katere želodčne težave so najpogostejše v prazničnem času?

Pred prazniki in še zlasti v prazničnem času običajno pojemo več hrane kot po navadi, se manj gibamo, uživamo tudi več sadnih sokov in vina, kar vse draži želodčno sluznico. Ta normalno izloča želodčno kislino in prebavne sokove; če je med izločanjem želodčne kisline in zaščitnimi dejavniki želodčne sluznice ravnovesje, nimamo težav. Če pa smo pod stresom, jemljemo nekatera zdravila (kot na primer proti bolečinam, antirevmatike), imamo alergije, celiakijo, smo okuženi z bakterijo Helicobacter pylori …, je želodčna sluznica bolj podvržena agresivnim vplivom. V teh prazničnih dneh prav na večjo količino hrane in pijače gledamo kot na povečani agresivni dejavnik, ki lahko želodčno sluznico draži neposredno, kot na primer sadne kisline, ali pa poveča izločanje želodčne kisline, zaradi česar hitreje pride do vnetja zgornjih prebavil.

Takšna hrana poslabša stanje in povzroči, da se že prej vneta želodčna sluznica še bolj vname in imamo več težav, saj se želodčna kislina prekomerno izloča. Posledica tega so hude težave, zgaga, bolečine in krči v trebuhu; če želodčna kislina zaide navzgor v požiralnik, lahko povzroči pekočo bolečino, ki je včasih podobna srčnemu infarktu. Pogost je tudi meteorizem ali napihnjenost; včasih je to edina težava, ki jo imamo, in je znak za to, da se nekaj dogaja z želodcem in je želodčna sluznica vneta. Pomeni, da moramo paziti na prehrano, se izogibati stresu in si privoščiti počitek.

Kaj je zgaga? Je povezana samo s hrano?

Kot sem že omenil, je za »počutje« želodčne sluznice zelo pomembno ravnovesje med zaščitnimi dejavniki in agresivnimi ali škodljivimi dejavniki. Včasih lahko že najmanjše porušenje takega ravnovesja (npr. ob stresu, agresivni hrani …) povzroči hude težave.

Različne težave v zgornjih prebavilih, kot so zgaga, nelagodje, napihnjenost …, imenujemo dispepsija, ki zelo vpliva na kakovost življenja. Zato je dobro, da se pripravimo na praznike in pazimo na prehrano, tudi na količino in sestavo zaužite hrane. Vsakdo ve zase, ali ima »železni želodec«, kot nekateri pravijo, in mu nobena hrana ne povzroča bolečin. Kar 80 odstotkov ljudi pa ima občasne težave z zgago in vneto sluznico želodca in dvanajstnika. Takrat morajo biti ljudje še bolj pozorni na »pregrehe v hrani«.

Kako lahko sami zdravimo občasne akutne želodčne težave? S katerimi zdravili brez recepta si lahko pomagamo?

Povsem razumljivo je, da se kdaj pregrešimo, še zlasti med prazniki pogosto zaužijemo kakšno jed, npr. kos potice, ki nam nato povzroča težave. Zato je dobro, da si znamo pomagati in se sami zdraviti. Treba je razredčiti povečano izločanje želodčne kisline ali želodčno vsebino, kar je mogoče doseči tako, da spijemo več vode in uživamo bolj blago hrano. V lekarni se brez recepta dobijo antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino. So zelo učinkoviti in hitro delujejo. Ker so šibkejši, jemljemo več tablet na dan, pri akutnih želodčnih težavah vsaj šestkrat dnevno. Jemljemo jih na tešče, eno uro do dve po jedi, zjutraj, opoldne in zvečer, več dni zaporedoma. Lahko si priskrbimo tudi H2 antagoniste ali pa celo zaviralce protonske črpalke, ki so prav tako na voljo brez recepta in močno zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.

Nekateri svetujejo, da pri želodčnih težavah pomaga uživanje mleka, sode bikarbone in kozarček grenčice po jedi. Kaj menite o tem?

Uživanje sode bikarbone sploh odsvetujem, zlasti starejšim ljudem, ker lahko okvari ledvice. Prav tako tudi uživanje grenčice, ki velja kot sredstvo za spodbujanje teka, saj vsebuje alkohol. Poleg tega spodbuja izločanje želodčne kisline in še poslabša vnetje želodčne sluznice. Včasih je bilo mleko na »črnem seznamu«, ker naj bi se preko hormona gastrina sekundarno izločalo več želodčne kisline, vendar danes vemo, da to ne drži. Če ima nekdo rad mleko, ga lahko zaužije več in bo na ta način razredčil kislost želodčne vsebine. Še bolje pa je, da ob želodčnih težavah pijemo navadno mlačno vodo, ki naj ne bo pretopla in ne prehladna. Že samo to ob sočasnem jemanju antacidov zelo omili težave.

Kdaj se pojavi refluksna bolezen in kako jo zdravimo?

Na nastanek gastroezofagealne refluksne bolezni vpliva več dejavnikov; pojavi se, ko mišica zapiralka med požiralnikom in želodcem ne tesni dovolj in ob minimalni hiatalni kili v preponi. To povzroči, da se želodčna kislina tedaj, ko se prepognemo ali smo napihnjeni, zaradi vnete želodčne sluznice vrača navzgor v požiralnik in povzroča hude težave (bolečine za prsnico, kašelj in hripavost). Če se pojavijo takšni znaki, se je treba odpraviti k zdravniku, da ugotovi, ali je to povezano s prekomernim izločanjem želodčne kisline ali gre za katero drugo bolezen. Drugi dejavnik je povečanje intraabdominalnega tlaka ob prepogibanju telesa. Debelejšim osebam se tlak hitreje poveča v trebuhu, če se prepogibajo in nosijo tesno oprijeta oblačila; ob vneti želodčni sluznici in prekomernem izločanju želodčne kisline se jim ta vrača v požiralnik.

Kdaj naj se odpravimo k zdravniku?

Če sami zdravimo želodčne težave in se klinično stanje ne izboljša, je priporočljivo obiskati zdravnika, da predpiše močnejša zdravila. Glede na starost bolnika in alarmne znake se bo odločil za endoskopijo zgornjih prebavil oziroma gastroskopijo. Alarmni znaki pa so: bolečina, boleče požiranje, težave pri požiranju, slabokrvnost, bruhanje, hujšanje in kri v blatu. Pomenijo, da je treba stanje intenzivneje raziskati.

Katera hrana in pijače še posebej spodbujajo izločanje želodčne kisline in se jih je priporočljivo izogibati?

Priporočljivo se je izogibati pekoči in močno začinjeni hrani, česnu, feferonom, čiliju in drugim vrstam začimb. K agresivnim dejavnikom, ki dražijo želodčno sluznico in povečajo njeno izločanje, sodi tudi sladka hrana. Želodčna sluznica se še hitreje vname oziroma se vnetje lahko še poslabša. V prazničnem času je na mizi tudi tradicionalna slovenska slaščica – potica. Namesto orehove, ki je zelo težka, saj orehi izrazito povečajo izločanje želodčne kisline, si raje privoščimo manj sladke potice, lešnikovo, kokosovo, makovo in druge. Odsvetujem tudi pitje sadnih sokov, ki vsebujejo koncentrirane sadne kisline, tudi uživanje jabolčnika. Jabolko samo ne povzroča nobenih želodčnih težav, v zmletih in stisnjenih jabolkih pa so koncentrirane sadne kisline. Prav tako se izogibajmo šipkovemu in sadnim čajem ter namesto tega uživajmo zelenega in različne zeliščne čaje. Bela vina niso priporočljiva, ker so bolj žveplana in agresivneje delujejo ter povzročajo prekomerno izločanje kisline; odsvetujem tudi kisla rdeča vina. Posegajte po merlotu in kabernetu in ne po refošku ali cvičku.

Svetujem tudi, da uživamo lokalno zelenjavo in sadje, kot so jabolka, hruške in grozdje, in se izogibamo agrumom, se pravi limonam, pomarančam in mandarinam, ker vsebujejo veliko sadnih kislin in vitamina C; pa tudi bananam, ker imajo veliko ogljikovih hidratov in drugih snovi, ki močno spodbudijo izločanje želodčne kisline.

 

December 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja