Glede na statistiko bo vsaj tretjina naših bralcev pritrdila, da so se že srečali z nadležnim prekomernim izločanjem želodčne kisline, ki najpogosteje in najglasneje nase opozarja v obliki simptoma z zgovornim poimenovanjem – zgaga.
Kaj je želodčna kislina, do kakšnih težav lahko privede prekomerno izločanje in kako se z njimi soočamo, nam je izčrpno razložil Žarko Pinter, dr. med., specialist gastroenterologije.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Večkrat lahko preberemo, da se prebava ne začne v želodcu, temveč že v ustih …
Pravzaprav še prej, saj se že med občutkom lakote, vonjanjem in okušanjem hrane v možganih sproži impulz, ki spodbudi želodec k izločanju 30–50 % želodčne kisline. V ustih hrano nato zmeljemo in pomešamo s slino, ki vsebuje encim amilazo, pomemben v prebavi škroba. Prihod hrane v želodec nato dodatno vzpodbudi izločanje kisline in encimov za nadaljnjo prebavo.
Želodčna kislina igra pri prebavi ključno vlogo. Zakaj je tako pomembna?
Kislina v želodcu uniči nekatere bakterije v hrani, denaturira beljakovine in aktivira prebavne encime, ki so potrebni za nadaljnjo razgradnjo beljakovin. Tako v naravi kot pri človeškem telesu je pomembno ravnovesje. Tako morata biti v ravnovesju izločanje želodčne kisline na eni strani in zaščitni dejavniki želodčne sluznice (bikarbonat in mucin), ki želodec branijo pred neželenim učinkovanjem kisline, na drugi strani.
Preberite tudi prispevek: Stres načenja tudi vaš želodec – ABCzdravja.si
Kadar se ravnovesje podre, pride do premalo, največkrat pa do preveč izločanja želodčne kisline, kar lahko privede do različnih težav.
Bolezenska stanja niso omejena samo na želodec, temveč se lahko bolezenske spremembe kažejo tudi na dvanajsterniku in požiralniku. Najpogosteje bolniki občutijo simptome dispepsije ali gastritisa, gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), lahko pa se razvije tudi ulkusna bolezen oz. razjeda želodca ali dvanajstnika.
Kakšne so težave pri gastritisu oz. dispepsiji?
Gre za bolečino oz. nelagodje v žlički, ki ga čutimo ob čezmernem izločanju kisline, bolnik lahko čuti zgodnjo sitost in slabost, lahko se pojavi tudi spahovanje. Pogovorno rečemo, da nas boli želodec, da imamo gastritis. Dispepsijo navadno izzovejo mastna in pikantna hrana, kajenje, alkohol, pitje kave in pravih čajev ter čokolada. Prav tako pa jo lahko povzročajo nekatera zdravila, najpogosteje nesteroidni antirevmatiki (NSAR), acetilsalicilna kislina in antikoagulanti.
Če so težave občasne in se pojavijo predvsem ob dietnih prekrških ali jemanju zdravil, bolniki običajno najprej posežejo po zdravilih, ki so na voljo v lekarnah brez recepta (antacidi, zaviralci protonske črpalke) in če ob tem težave izzvenijo same od sebe, nadaljnja diagnostika ni potrebna. Če pa govorimo o dolgotrajnih težavah, pri katerih osnovna zdravila ne pomagajo, je potrebna dodatna diagnostika.
Pri mladi populaciji najprej testiramo na bakterijo H. pylori, ki je običajno eden od ključnih vzrokov za pojav težav. Prisotnost ali odsotnost bakterije H. pylori potrdimo z urea dihalnim testom, ki velja za najnatančnejšega, lahko pa jo dokažemo tudi s testiranjem antigena iz vzorca blata. V primeru vztrajnih težav in pri starejši populaciji je za pravilno diagnostiko težav potrebna gastroskopija z odvzemom vzorcev želodčne sluznice.
Povzročitelji dispepsije:
– prekomeren stres
– mastna, ocvrta, pikantna hrana
– prava kava in pravi čaj
– čezmerno uživanje alkohola
– gazirane pijače
– kajenje
– čokolada
– veliki, obilni obroki
– protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov ter zdravila za redčenje krvi
Kako poteka nadaljnje zdravljenje?
Kadar je potrjena okužba s H. pylori, bolniku predpišemo eradikacijsko terapijo: kombinacijo dveh antibiotikov ter zaviralec protonske črpalke v trajanju 14 dni.
Pri nekaterih ljudeh, ki niso okuženi z bakterijo H. pylori in pri katerih ne potrdimo dodatnih razjed želodca, pa imajo kljub temu pogoste težave z dispepsijo, govorimo o funkcionalni dispepsiji. Gre za težave, ki izvirajo iz višjih povezav med možgani, živci in receptorji v sami želodčni steni. Lahko pride do čezmernega odziva na razširitev želodca, sprememb v hitrosti praznjenja želodca in do povečane občutljivosti receptorjev v želodčni steni. Takšnim najprej svetujemo izogibanje hrani, ki sproži težave. Bolniki pogosto potrebujejo dolgotrajno terapijo z zaviralci protonske črpalke, v pomoč je tudi terapija z zdravili, ki vplivajo na hitrejše praznjenje želodca (prokinetiki). V nekaterih primerih se lahko učinkovito obnese tudi zdravljenje z antidepresivi, ki vplivajo na zaznavanje bolečinskih dražljajev v prebavilih, zmanjšujejo slabost in vplivajo na peristaltiko.
Kaj pa ulkusna razjeda, kakšne težave povzroča in kako jo zdravimo?
Pri ulkusni razjedi želodca in dvanajstnika pride do bolečin v želodcu, ki jih lahko spremlja poslabšanje ob hrani, zgodnja sitost, slabost in bruhanje, občasno lahko obroki hrane celo izboljšajo težave. Na mestu razjede lahko pride do krvavitve, kar se lahko kaže kot odvajanje črnega blata ali celo kot bruhanje krvi. V tem primeru mora bolnik nujno k zdravniku, sprejmemo ga v bolnišnico, kjer opravimo pregled z gastroskopijo. Krvavitev ustavljamo med samo gastroskopijo, in sicer z uvajanjem kovinskih sponk, s katerimi zapremo žilo na mestu krvavitve, druga možnost pa je vbrizganje sredstva v krvavečo žilo, ki krvavitev ustavi. Po posegu bolnika opazujemo v bolnišnici in po potrebi dajemo transfuzijo krvi. Zdravimo z zaviralci protonske črpalke, ki zavrejo izločanje želodčne kisline, kar omogoča lažje celjenje razjed. Ob odsotnosti znakov krvavitve postopno začnemo uvajati hrano, izboljšanje pričakujemo v približno enem tednu.
Najpogostejši vzroki so okužba z bakterijo H. pylori, jemanje protibolečinskih zdravil (nesteroidnih antirevmatikov) ter zdravil za redčenje krvi.
Omenili ste še gastroezofagealno refluksno bolezen oz. GERB …
GERB nastane zaradi zatekanja (refluksa) želodčne vsebine v požiralnik, kar povzroči neprijetne simptome. Bolniki občutijo bolečine ali pekoč občutek za prsnico (zgaga), vračanje hrane in kisline v požiralnik (regurgitacija), lahko tudi občutka cmoka v požiralniku, težje požiranje, nekateri imajo težave s kašljem, tudi vnetjem glasilk, poslabšanjem astme in celo do sprememb na zobni sklenini.
Požiralnik je anatomsko ločen od želodca, da je zaščiten pred samim vplivom želodčne kisline in več anatomskih značilnosti vpliva, da do tega ne bi prišlo. Spodnji del požiralnika zapira spodnja zapiralka; požiralnik pri prehodu v želodec obdaja trebušna prepona; in požiralnik vanj vstopa nekoliko pod kotom, kar je še ena naravna prepreka, da bi prišlo do refluksa. Če pri kateri koli od teh anatomskih značilnosti pride do sprememb, lahko pride do povečanega refluksa. Eden od pogostejših razlogov je t. i. hiatalna kila, do katere pride, kadar trebušna prepona ne tesni dobro in zgornji del želodca zdrsne skozi odprtino na trebušni preponi, posledično je funkcija bariere oslabljena. Drugi zelo pogost razlog je vpliv prehrane na to, da se mišica zapiralka sprosti večkrat kot običajno, kar poveča tveganje za refluks.
Kako se lotite najprej diagnosticiranja in potem zdravljenja bolezni?
V primeru značilnih blažjih simptomov si lahko bolniki za krajši čas lajšajo težave z zdravili, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta. To so antacidi, alginatni geli in zaviralci protonske črpalke. Pomembno je tudi, da upoštevajo nefarmakološke ukrepe: izogibajo naj se hrani, ki sproži težave (predvsem mastna hrana), izogibajo naj se kajenju, alkoholnim in gaziranim pijačam ter pitju kave. Svetujemo manjše obroke in odsvetujemo ležanje po obrokih, manj težav bo ob spanju z dvignjenim vzglavjem. Več težav imajo tudi bolniki s preveliko telesno težo, zato svetujemo vzdrževanje zdrave telesne dejavnosti in znižanje telesne teže.
Če težave vztrajajo, svetujemo pregled v ambulanti. Za natančno oceno bolezenskih sprememb ob GERB opravimo gastroskopijo, v primeru nejasnosti pa si pomagamo tudi z merjenjem pH v požiralniku. Glede na izvide preiskav lahko zdravljenje čim bolj prilagodimo bolnikovim težavam.
V primeru znakov krvavitve iz prebavil, slabokrvnosti, hujšanja, oteženega ali bolečega požiranja in vztrajnega bruhanja svetujemo čimprejšnjo obravnavo.
Znaki, ki jih ne smete spregledati ob pridruženih bolečinah v želodcu in zgagi:
– odvajanje črnega blata
– bruhanje krvi
– izguba apetita
– nepojasnjena izguba telesne teže
– težje ali boleče požiranje
– slabokrvnost
V primeru simptomov, ki bi lahko nakazovali na resnejšo bolezen, je nujen pregled pri zdravniku.
ABC
A Želodčna kislina je za pravilno delovanja želodca nujno potrebna.
B V primeru čezmernega izločanja lahko pride do dispepsije, razjed ali refluksne bolezni.
C V primeru nepojasnjenega hujšanja, črnega blata, težav s požiranjem ipd. nujno obiščite zdravnika.
